Sele so bile dobro izhodišče

Mednarodno združenje Gorniške vasi je ob lanski dvajsetletnici delovanja medse sprejelo prvo slovensko občino – Jezersko. Pravzaprav to ni bila čisto zares prva slovenska občina, saj so na sosednjem avstrijskem Koroškem Sele že od leta 2013 članica povezave. Sele pod Košuto so znane kot najbolj slovenska občina v Avstriji.

    besedilo BOJAN WAKOUNIG

Odkrivanje in spoštovanje narave namesto velikanskih smučišč, uživanje v majhnih stvareh namesto hrupnih zabav, trajnostni razvoj turizma namesto kratkoročnega zaslužka, to so temeljna vodila združenja Gorniške vasi, za katero je konec minulega tisočletja dala pobudo Avstrijska planinska zveza. Prva alpska naselja so se v združenje, ki upošteva načela o skrbi za naravo in trajnostni razvoj, zapisana v Alpski konvenciji, vključila leta 1998. Danes zveza šteje 27 občin v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Italiji, med njimi je že od leta 2013 tudi koroška občina Sele kot najjužnejša avstrijska članica. 

V turizmu spodbujajo javni promet

Kot pravi selski župan Heribert Kulmesch, članstvo v zvezi prinaša pomembno udeležbo pri promociji v nemškem govornem prostoru, saj združenje Gorniške vasi s spletno stranjo in publikacijami nagovarja zlasti številno občinstvo v Avstriji, Nemčiji in na Južnem Tirolskem. »Povečan obisk se že pozna, k nam prihajajo ljudje, ki želijo obiskati in spoznati vse včlanjene Gorniške vasi,« ugotavlja Kulmesch. Sele, ki se ponašajo z izjemno naravno kuliso in kulturno dediščino, pestita predvsem dva problema – omejen dostop z javnimi prevoznimi sredstvi, zlasti ob koncih tedna, saj je prav spodbujanje javnega prometa v turizmu eden izmed stebrov Gorniških vasi, ter skromne nastanitvene kapacitete, za zdaj je v vsej občini na voljo le okoli trideset ležišč. »Glede večjih prenočitvenih možnosti pogovori sicer potekajo, nimamo pa še konkretnih dogovorov in še vedno čakamo investitorja.« V sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik iz Celovca Sele pripravljajo nov pohodniški zemljevid, v katerem bodo krajevna, gorska in ledinska imena zapisana v knjižni slovenščini, nemščini in selskem slovenskem narečju, načrtujejo pa tudi slovensko različico brošure, ki je v nemščini izšla v okviru združenja Gorniških vasi.

Vabijo gore, Hajnžev graben ...

Informacije o raznolikih priložnostih v občini Sele so na voljo na spletni strani bergsteigerdoerfer. org, ki ponuja osnovne informacije o vseh članicah tudi v slovenščini. V krajih pod več kot desetkilometrskim grebenom Košute še danes skoraj vsi govorijo slovensko, zelo dejavno je slovensko Katoliško prosvetno društvo Planina - Sele s tremi kakovostnimi gledališkimi skupinami, pestro je tudi v škofijskem športnem društvu DSG Sele - Zell. Bogata je ponudba pohodništva, planinarjenja in alpinizma. Vabijo okoliški vrhovi Grlovec, Setiče, Obir in Košuta, ki ima v svojih strmih ostenjih na Cjajnik speljano eno najdrznejših ferat daleč naokoli (samo za izurjene gornike s samovarovalnim kompletom). Priložnost za prijeten družinski izlet je vodna doživljajska pot skozi Hajnžev graben, kjer je nekoč delovalo kar 18 mlinov in štiri žage. Izhodišče je v Selah na Zvrhnjem Kotu, od koder pot vodi ob potoku do obnovljenega Gornikovega mlina, kjer si je mogoče ogledati njegovo delovanje. Izlet je mogoče nadaljevati kot krožno pot, zaradi vetroloma pa je ta čas priporočljiva vrnitev po poti vzpona.

Že skoraj leto dni je občina Jezersko članica zveze Gorniške vasi.

Občina Jezersko prva članica na slovenski strani

Prav dvojezičnost občine in lega ob meji s Slovenijo sta bila pomembna razloga, da so bile Sele povabljene med člane zveze, saj je občina pomenila tudi izhodišče za širitev zamisli Gorniških vasi v Slovenijo. Kot prva članica južno od Karavank se je 26. maja lani s slavnostno prireditvijo Gorniškim vasem pridružilo Jezersko – in sicer prav na predlog in s spodbudo Sel. Po dobrem letu novi župan Jezerskega Andrej Karničar, ki je bil aktiven že pri vključevanju v združenje, ugotavlja, da so izkušnje dobre in da je članstvo potrditev, »... da je to, kar počnemo, prav. In to je predvsem ohranjanje naše narave take, kot je. Prepoznani smo kot gorniška destinacija z razvito planinsko infrastrukturo,zanimiva za ljudi, ki radi grejov hribe in cenijo našo kulturnodediščino in lokalno kulinariko. « 

Tako kakor v Selah tudi na Jezerskem opažajo, da k njim prihajajo ljudje prav zaradi dejstva, da so včlanjeni v Gorniške vasi. »Ko obiščejo druge podobne vasi v Avstriji, Nemčiji ali na Južnem Tirolskem, se odločijo tudi še za Jezersko. Možnost večje prepoznavnosti Jezerskega na slovenskem in evropskem turističnem trgu je za nas dolgoročno izredno pomembna,« je prepričan Karničar.

Jagodni izbor najlepših tur

Kot prva članica Gorniških vasi je Jezersko poleg nemške pripravilo tudi slovensko brošuro. Slovenska knjižica je medtem že pošla, ravno sedaj pripravljajo njen ponatis, hkrati pa tudi različico v angleščini. Zahteva po njej, brošura je namreč del obveznosti zaradi članstva v zvezi, je Jezerjanom pomagala, da so končno strnjeno predstavili svojo občino. »Imamo zelo kvalitetno brošuro, v njej so zbrane informacije o samem pomenu Gorniških vasi do predstavitve območja, priporočljivih tur v poletnem in zimskem času, do tega, kaj se da pri nas početi, kadar je slabo vreme, in kakšna je mobilnost pri nas. Skratka, to je jagodni izbor najlepših tur nad Jezerskim,« pravi župan Andrej Karničar, ki upa, da bo država podprla občino pri letnih stroških za članstvo v Gorniških vaseh v višini 15 tisoč evrov.

Družna Gorniških vasi se širi

Zamisel Gorniških vasi o trajnostnem turizmu v Alpah s spoštovanjem domače kulturne identitete in upoštevanjem omejitev, ki jih določa narava, se v Sloveniji medtem širi naprej. Na zasedanju mednarodnega upravnega odbora Gorniških vasi 19. novembra lani je bila občina Luče potrjena kot druga destinacija v Sloveniji. Uradno in slovesno bodo Luče v družino Gorniških vasi sprejete v letošnjem letu.

V obnovljenem Gornikovem mlinu si je mogoče ogledati delovanje starih mlinov, kakršnih je bilo v Hajnževem grabnu kar osemnajst.

V Selah kmetje zgledno skrbijo za ohranitev kulturne pokrajine, kar je eden izmed pogojev za članstvo v zvezi Gorniške vasi. Pogled na Koblo s Košuto v ozadju je najznačilnejši selski motiv.