Do konca življenja bom begunka

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Majda Starman iz Špitala je svojo begunsko pot in življenje v Špitalu v Avstriji opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem.

Celovška Mohorjeva je letos izdala knjigo Majde Starman iz Špitala z naslovom Ostali smo na Koroškem. V njej opisuje svoje otroštvo, ki ga je preživljala na domu v Podgori pri Dolu pri Ljubljani, večinoma pa na Vrheh pri Moravčah na domačiji svoje mame. Maja leta 1945 ga je prekinil beg na Koroško, ki ga je takrat osemletno dekle doživljalo drugače kot odrasli. V knjigi, svojo begunsko zgodbo je pred tremi leti že popisala v nemški knjigi Zwei Herzen schlagen in meiner Brust (Dvoje src bije v mojih prsih), je opisala vključevanje v življenje na Koroškem, poroko z možem Alojzom, ki je bil rojen v Srednjih Bitnjah pri Kranju, in vse težave, ki so jih morali v tujem svetu premagati begunci. Majda Starman vsa leta zbira gradivo o slovenskih beguncih na Koroškem, njihovo zgodbo pa skupaj s hčerko Ivanko posredujeta tudi v domačem špitalskem okolju. Pravi, da jo ta zelo pozitivno sprejema.

Starmanovi v svoji hiši, ki so jo zgradili na prostoru nekdanjega taborišča, odprtih rok in src sprejmejo vsakogar, ki pride na obisk v Špital in ga zanima življenje Slovencev v tem kraju. Ti se najpogosteje srečujejo pri nedeljskih mašah, ki jih že več kot trideset let daruje Jože Andolšek iz Celovca. Majda in Alojz Starman sta mi s ponosom povedala, da je pred izidom nemški prevod knjige Ostali smo na Koroškem. Napisana je bila tudi v spomin na 75-letnico begunstva in ob obletnici slovesa od domov v Sloveniji. 

Naslovnica knjige Ostali smo na Koroškem. Na njej sta avtorica knjige in njena sestra Francka (v ospredju), ki je prva iz Šimenčeve družine leta 1956 smela na obisk na Koroško, v ozadju pa pogled na taboriščne barake.