Dve pripovedi iz občine Železna Kapla-Bela.

O knjigi

Kratka zgodba „Miklavova lipa“ se je prvič pojavila leta 1903 v knjižni zbirki „Slovenske večernice“ Mohorjeve iz Celovca in opisuje zgodovino kmečke družine Miklav iz Železne Kaple v času turških vpadov na Koroško. Druga zgodba, „Pogreb“, ki prikazuje življenjsko zgodbo zakonskega para v odročnem gorskem območju nad Železno Kaplo, je bila prvič izdana leta 1902 pri Slovenski matici (Slovensko društvo za znanost in kulturo).

V digitaliziranem in globaliziranem svetu 21. stoletja obstaja neko globoko hrepenenje po regionalno tipičnem, po nezamenljivem in domačem. Mnogo prispevajo k taki nezamenljivosti domače pripovedi in povesti in z njimi zaživi samopodoba posamezne regije. V tej knjigi sta dve taki pripovedi. Obe se navezujeta na kraje v okolici Železne Kaple na Koroškem in obe sta zrcalo zgodovinskega razvoja in življenjskih okoliščin te regije.  

O avtorju

Fran Zbašnik, slovenski pesnik, pisatelj, kritik in urednik, je bil rojen 1. oktobra 1855 v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, umrl pa 2. februarja 1935 v Ljubljani. Zbašnik je študiral pravo v Gradcu, kjer je leta 1883 tudi promoviral. Po koncu študija je služboval na okrajnih glavarstvih v Postojni, Kamniku in Radovljici, nazadnje pa je bil tajnik deželnega odbora in ravnatelj uradov deželnega odbora v Ljubljani. Bil je prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Svojo literarno pot je začel kot pesnik in se je zgledoval pri Prešernu in Aškercu, pozneje pa se je posvetil samo še pripovedništvu. V svojih delih je pripovedoval o kmečkem življenju, privlačila pa ga je tudi zgodovinska tematika. 

 

Njegove zgodbe so spretno napisane, velikokrat so vzgojne in kritične. Ukvarjal se je z gledališko in književno kritiko, pisal pa je tudi dokumentarno-spominske sestavke o Cankarju, Levstiku, Kersniku, Kvedrovi in Tavčarju. Zbašnik je bil od leta 1903 do 1909 tudi urednik pri Ljubljanskem zvonu. Njegove objave v Slovenskih večernicah – to je v knjižni zbirki, ki jo izdaja Mohorjeva družba že od leta 1860 – so napisane v pripovedni tradiciji slovenske založbe.

martina.kanzian@mohorjeva.at

Miklavova Lipa | Progreb

Die Linde beim Miklav | Das Begräbnis

Die Linde beim Miklav | Das Begräbnis

založbi Mohorjeve