Mohorjeva ljudska šola

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Lani je Dvojezična katoliška ljudska šola ali kar Mohorjeva ljudska šola v Celovcu praznovala tridesetletnico delovanja. Ob praznovanju so poudarjali, da šola ni več tujek, ampak stvarnost glavnega deželnega mesta, v katerem živi precej Slovencev, v mestu pa so tudi sedeži najpomembnejših slovenskih organizacij oziroma ustanov. Borba za ustanovitev šole v Celovcu, ki ni del uradno določenega dvojezičnega ozemlja, je bila dolga in naporna. Začela se je leta 1976 in je bila končana leta 1989. Marica Hartman je bila njena prva ravnateljica. Šolo je vodila 26 let, ko je njeno vlogo prevzela Tatjana Tolmaier, doma na Radišah. V pogovoru za časopis Karavanke je povedala, da štirirazredno ljudsko šolo obiskuje 85 deklic in dečkov, starih od šest do deset let. Otroci se hitreje kot odrasli navajajo na drug jezik. Za tiste, ki odraščajo v slovensko govorečih družinah, to ni težava, za tiste, kjer so doma dvojezični ali samo nemški, pa je malo težje. Da bi bilo to lažje, imajo v Mohorjevi šoli en dan pouk v slovenščini, drugi dan pa v nemščini. Šolarji si tudi medsebojno pomagajo, pri uku slovenščine pa pomaga tudi okolje, v katerem je vse dvojezično: slovensko in nemško. Ravnateljica Tolmaierjeva je povedala, da je bila šola, na kateri ni bilo primera okužbe, zaradi epidemije dva meseca zaprta, sedaj pa poteka pouk v dveh skupinah: en dan pride v šolo polovica učencev, naslednji dan pa druga polovica. Poskrbijo pa tudi za tiste učence, ki tisti dan nimajo pouka, vendar doma nimajo zagotovljenega varstva. Otroci zapuščajo šolo s solidnim znanjem slovenščine, zato se jih precej vpiše na Slovensko gimnazijo v Celovcu.