Prelaz Ljubelj

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Čez 1369 metrov visoki prelaz Ljubelj vodi najkrajša pot iz Srednje Evrope do Jadrana. Zato ne preseneča, da so se na prelazu in pod njim odvijali pomembni dogodki.

Brskanje po zgodovini gorskega prelaza Ljubelj odkriva zanimive reči. Cesta nanj je med najbolj strmimi in tudi zahtevnimi v Evropi, zato ni nič čudnega, da je že Valvasor v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske sanjal o predoru. Čezenj so tovorili že Rimljani. Njegove klance je premagoval reformator Primož Trubar, ko je bežal na tuje. Čez Ljubelj naj bi, tako pravijo viri, v Krko na Koroškem potovala kneginja in svetnica sveta Ema, ko je izvedela, da so ji podložniki ubili oba sinova. Na vrhu prelaza je bil leta 1728 njegova visokost avstrijski cesar Karel VI., oče Marije Terezije. Na ta dogodek spominjata obeliska na vrhu prelaza, pa tudi gostilna Nemški Peter (Deutscher Peter) na koroški strani prelaza naj bi takrat dobila to ime. Leta 1813 so Avstrijski brambovci na Ljubelju in v podljubeljski dolini na naši strani porazili Napoleonove vojake, ki so se tudi zaradi tega poraza umaknili v Italijo. Na vrh Ljubelja so se leta 1918 pogumno postavili naši možje in fantje in branili našo severno mejo. Dobrih trideset let kasneje, leta 1943, pa so Nemci začeli vrtati sedanji predor, da bi lažje osvajali Balkan. Najbolj priročni in poceni so bili interniranci, ki so trpeli in tudi umirali v taboriščih na naši in koroški strani. Leta 1963 je bil zgrajen predor in višje ležeči prelaz ni bil več tako pomemben. Ljubelj je bil leta 1991 tudi prvi karavanški prelaz, s katerega so slovenski teritorialci in policisti nagnali jugoslovanske vojake, obesili slovensko zastavo in na tablo napisali Slovenija. Danes Ljubelj ne deli, ampak povezuje sosednja naroda in državi.