Prešeren in Vrba

Največji slovenski pesnik je otroštvo preživel v Vrbi, v kmečki hiši iz 16. stoletja, kjer je vse kot nekoč.

    besedilo URŠA PETERNEL
    fotografija GORAZD KAVČIČ

»Obiskovalce najbolj navdušijo kakšne manj znane zgodbice o Prešernu, denimo o njegovi veliki ljubezni do Dolenčeve Zalike ... Pa nočem, da jo napišete, naj raje pridejo na obisk k nam!« pravi Janez Dolžan, dolgoletni vodnik po Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, ki zna obiskovalcem na posebej zanimiv način predstaviti življenje največjega slovenskega pesnika. Kot pravi, pri svojem delu zares uživa, najraje pa o Prešernu pripoveduje mladini. »Ko vidiš, da poslušajo z odprtimi usti, veš, da ti je uspelo ... Pa saj se vsi spomnimo obiskov muzejev iz svojega otroštva, ko smo ob razlagah napol zaspali ... Zame je poseben uspeh, ko ti otroci potem pripeljejo v soboto ali nedeljo na obisk svoje starše in jim razlagajo, kar so si zapomnili ...«

Dolžan svojo pripoved o Prešernu naslanja predvsem na zapise Ernestine Jelovšek v knjigi iz leta 1903 Spomini na Prešerna. Ona je bila, tako pravi Dolžan, edina, ki je Prešerna poznala in tudi napisala resda močno olepšano, a realno zgodbo o Prešernu in njegovem življenju. Dolžanova predstavitev lahko – odvisno od skupine obiskovalcev – traja od dvajset do 45 minut. A če so (mladi) obiskovalci nemirni, jih skuša umiriti tako, da pripoved vsakič začne znova in tako se je zgodilo, da je ogled trajal dve uri in 17 minut, se zasmeje Dolžan.

Najdragocenejši eksponat v Prešernovi rojstni hiši je zibka, v kateri so zares zibali pesnika, ko je bil dojenček. Na ogled je v kamri. Kot pravi Janez Dolžan, je zibko našel Fran Saleški Finžgar v eni od hiš v Žirovnici, kamor so jo posodili, in jo zamenjal za otroški voziček.

Ena najstarejših hiš v Vrbi

Prešernova rojstna hiša je ena izmed najstarejših hiš v Vrbi. Prvotna stavba je nastala v 16. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po požaru leta 1856, ko je ogenj uničil gospodarsko poslopje, slamnato streho in leseno ostrešje. Takrat so domačijo povišali in pridobili t. i. štibeljc – podstrešno spalnico. Prešernovemu rodu lahko v Vrbi sledimo od druge polovice 17. stoletja dalje. V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik domačije pesnikov praded Jožef Prešeren (1688–1754), ki je bil podložnik begunjske graščine. Sledil mu je pesnikov ded Jernej Prešeren (1762–1800), za njim pa pesnikov oče Šimen Prešeren (1762–1837), ki se je leta 1797 poročil z Mino, rojeno Svetina (1774–1842) iz Žirovnice. Imela sta osem otrok: Jero, Katro, Franceta, Jožefa, Jurija, Mino, Uršo in Lenko. Ribčevo domačijo je podedovala Mina, ki se je leta 1827 poročila z Jožefom Vovkom s Črnivca pri Brezjah. Rodovnik Prešernovih je vklesan na veliki marmornati spominski plošči, vzidani v veži.

Leta 1937 je lastnica hiše Marija Vovk, vdova po Janezu Vovku, pristala, da hišo odstopi banovini, če ji na vrtu zgradijo novo hišo. Dve tretjini vseh sredstev, ki so bila potrebna za odkup in preureditev Prešernove rojstne hiše v muzej, je zbrala šolska mladina. Akcijo je vodil Fran Saleški Finžgar. Tako so 21. maja 1939 na posebni slavnosti izročili Prešernovo hišo v last slovenskemu narodu. Hišo so za potrebe spominske in muzejske zbirke nekoliko predelali. Streho so ponovno prekrili s staro, na roke obdelano opeko. Na novo so postavili peč v hiši. Nedotaknjena je ostala črna kuhinja, ki so jo opremili s starim kuhinjskim orodjem in posodo. V hiši so javorjeva miza v kotu, klopi, stoli, kolovrat, skrinja, slike na steklo in drugi predmeti, vsi iz Prešernovega časa, nekateri še originalni. Originalni kos opreme je tudi pozlačena nihalna ura. Večino predmetov je zbral Finžgar. V kamri, pesnikovi rojstni sobi, je na ogled zibka, v kateri so nekoč zibali Franceta Prešerna. Manjša skrinja in posteljnjak izvirata iz Finžgarjeve rojstne hiše.

Prešeren na sodobnejši način

Nekdanje gospodarske prostore (kaščo) so leta 1985 spremenili v galerijo, v kateri so ob lanski obletnici Prešernovega rojstva odprli prenovljeno stalno razstavo o pesniku. Na sodobnejši način je predstavljeno njegovo življenje in delo, vključene so multimedijske vsebine, uglasbena poezija, na ogled so dragoceni izvirni izvodi Prešernovih knjig ...

Kot je povedal avtor vsebine in muzeološke postavitve Gašper Peternel iz Gorenjskega muzeja Kranj, razstava prinaša vsebinsko in oblikovno posodobitev. V vitrinah so na ogled dragoceni izvirni izvodi Poezij, Krsta pri Savici in Kranjske čbelice, ki so nastali v času pesnikovega življenja. V knjižni omari so na ogled knjige, ki jih obiskovalci lahko vzamejo v roke in prelistajo. Na vsebinskih panojih sta z besedili, fotografijami in ilustracijami predstavljena Prešernovo življenje in delo. Posebno pozornost so namenili pesnikovemu odnosu do žensk, od Zalike, Jerice do Ane Jelovšek. Drugačna je tudi prostorska postavitev razstave, ki je zasnovana zračno in sodobno, uredili so tudi premične klopi za obiskovalce.

Kot je dejal direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman, so v primerjavi z razstavo, ki jo je pred skoraj dvajsetimi leti pripravil Gornjesavski muzej Jesenice, nekatere vsebine »preoblekli«, kar nekaj pa je tudi novih. Svoje mesto v novi postavitvi je v delu, kjer predstavljajo rodbino, dobil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk, ki je bil rojen v isti hiši kot sto let prej Prešeren. Bil je pesnikov sorodnik, njegov pranečak.

V Prešernovi rojstni hiši opažajo tudi čedalje večji obisk tujcev, ki pa zvečine prihajajo zaradi ogleda same hiše in načina življenja v 16. stoletju. To je namreč ena redkih tako ohranjenih hiš iz tistega časa s stanovanjskim delom in črno kuhinjo. Tudi zato bodo v letošnjem letu poskrbeli za prevod razstave v tuje jezike. Ob tem pa Janez Dolžan pravi, da za nekatere besede prevodi ne obstajajo, denimo za mentrgo, žličnik, zapeček ...

Obisk se je lani močno povečal

V Prešernovi rojstni hiši so sicer lani našteli več kot dvajset tisoč obiskovalcev, kar je tri tisoč več kot leto prej. Največ je bilo osnovnošolcev, v zadnjem obdobju se povečuje tudi število srednješolcev, poleti pa tujih gostov. Matjaž Koman je zadovoljen, da se obisk v hiši povečuje. »To je zagotovo rezultat vseh naših dejavnosti, promocijskih aktivnosti, pojavljanja v medijih ... Izkušnja Čopove rojstne hiše tudi kaže, da se je s tem, ko smo razstavo posodobili, povečalo tudi število obiskovalcev, enako v prihodnje pričakujemo tudi v Prešernovi rojstni hiši,« je dejal Koman in dodal, da letos nameravajo vzpostaviti tudi avdio vodič za angleško govoreče obiskovalce in razstavo prevesti v angleški jezik.

Sprejemni center, kavarna ..

Še bolj pa bo celotno območje turistično zaživelo v prihodnje, saj sta Občina Žirovnica in država odkupili nepremičnine ob Prešernovi hiši. Po besedah Matjaža Komana, ki sodeluje v delovni skupini kulturnega ministrstva, že pripravljajo projekte celovite ureditve območja. Uredili bi radi sprejemni center za obiskovalce, predavalnico (z njo bi razbremenili hišo v Prešernovi rojstni hiši), želijo si tudi kavarne, v kateri bi obiskovalci lahko posedeli, popili kavo in se posladkali s tortico. Velika pridobitev bi bile tudi nove sanitarije, v načrtih pa je tudi ureditev vrta za hišo, na katerem bi lahko predstavljali določene muzejske vsebine. S projektom pa želijo omogočiti tudi lažji dostop do rojstne hiše.

Obvoznica mimo Vrbe

Ob tem pa se Občina Žirovnica pripravlja tudi na gradnjo obvoznice mimo Vrbe, s čimer bodo razbremenili tudi ozko cesto skozi vas, ki pelje tik ob Prešernovi rojstni hiši. Po besedah žirovniškega župana Leopolda Pogačarja naj bi v letošnjem letu sprejeli podroben prostorski načrt za obvoznico, pripravili projekte in odkupili zemljišča, zatem pa se bo začela gradnja. Projekt bo financirala Občina Žirovnica.

Obiskovalcem se zdi po navadi najbolj zabaven del pripovedi, ki se nanaša na način spanja v Prešernovih časih. Kot pove Janez Dolžan, so v tistih časih spali polsede bočno, to pa zato, da jih smrt ponoči ni zadela v srce in je šla spodaj skozi. Poleg tega smrt ponoči tako ali tako ne vidi dobro. Na Zgornjem Gorenjskem je zaradi takega načina spanja v rabi star izraz, da se je nekdo stegnil, ko je umrl ...