Primož Suhodolčan

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Eden od najbolj znanih slovenskih mladinskih pisateljev Primož Suhodolčan živi na Ravnah na Koroškem. Pisateljevanje mu je bilo položeno v zibel, saj je bil tudi njegov oče Leopold ali Polde po poklicu učitelj in književnik. O sebi pravi, da je bil živahen otrok in je hotel biti povsod zraven. Tudi na zagovor k ravnatelju je moral, ta pa je bil njegov oče … Kmalu je začel pisati, še posebno zgodbe o Petru Nosu, fantu z najbolj veselim, najbolj radovednim in najbolj potolčenim nosom na svetu. »No, tega fanta živim še danes,« je povedal Primož Suhadolčan v pogovoru za Karavanke. Pravi, da je vse, kar je zapisano v njegovih knjigah, resnica in nič kaj drugega kot resnica. »Nič ni izmišljeno. Včasih sem moral celo resnici kaj vzeti vstran, drugače bi rekli, da pišem znanstveno fantastiko,« pove. Bralna značka za mlade, ki jo je pred šestdesetimi leti uvedel njegov oče, je še vedno zelo živahna. Pri njej bi se Evropa lahko zgledovala po nas. Primož Suhodolčan najraje piše zgodaj zjutraj, res zgodaj, še pred prvimi pticami. Pisatelj je vedno na preži in išče nove zgodbe. »Velikokrat zgodbe tudi sanjam in si že v sanjah rečem, to bi bilo pa treba uporabiti. Ko se pa zbudim, se ničesar več ne spomnim. Ah, ko bi se lahko priklopil čez noč na kakšne kable!« Ko se vrne s poti in zagleda Peco, Uršljo in zelene gozdove, ve, da je doma, kjer so njegovi ljudje in koroščina. Primož Suhodolčan je napisal veliko knjig: Naočnik in Očalnik, že omenjeni Peter Nos, Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Ranta vrača udarec, Goran, legenda o zmaju, Anže – ledeni kralj, Živalske novice in še mnoge, ki so med najpogosteje izposojanimi in branimi knjigami.