Tržič

    besedilo SUZANA P. KOVAČIČ

Razvoj Tržiča so narekovale naravne danosti, prometna žila in številne obrti. V Tržiškem muzeju je bogata zbirka dediščine čevljarstva (najbogatejše te vrste v Sloveniji), kolarstva, nogavičarstva, usnjarstva, modrotiska in drugih obrti, v njem je svoje mesto dobil tudi Slovenski smučarski muzej. Staro mestno jedro se je dobro ohranilo. Pritegne arhitektura velikih obrtniških hiš ob glavni in prečnih ulicah ter rake, vodni kanali, ki so ponekod še obstali. Posebna arhitektura se je razvila po požaru leta 1811, ko so začeli graditi iz opeke in kamna. Značilna so kovinska okna, ki so jih namestili zaradi protipožarne zaščite, posebnost je tudi t. i. firbc okn'. Lepo ohranjena je Kurnikova hiša, urejena v muzej, v njej je soba najbolj znanega stanovalca Vojteha Kurnika (1826–1886), kolarja, ljudskega pesnika, narodnega buditelja. Paviljon NOB izpričuje arhitekturno dediščino slovenske moderne, na pročelju stavbe in na ploščadi pred njo sta kip in plastika akademskega kiparja Janeza Boljke. V Tržiču se je rodil Janez Damascen Dev (1732–1786), ki je izdal prvi almanah slovenskih pesmi Pisanice, napisal je tudi prvi slovenski operni libreto Belin; Avstrijski feldmaršal češkega rodu Jožef Venceslav Radetzky (1766–1858) je bil lastnik tržiških posesti Neuhaus in Gutenberg. V Tržiču se je leta 1709 rodil slikar miniaturist Simon Tadej Volbenk Grahovar. Živ je spomin na dr. Toneta Pretnarja (1945–1992), izjemnega slavista, jezikoslovca, pesnika, prevajalca ... Marija Ahačič Pollak, pevka in skladateljica, živi v Kanadi, a rodnega mesta ne pozabi. Nikar pa se ob obisku Tržiča ne ustrašite zmaja. Ni pravi, je kovinski, a prav tako ogromen in je povezan z legendo o nastanku Tržiča.