Lucija Mirkac je doštudirala primerjalno književnost in slovenistiko. Pol Korošica in pol Poljakinja se že več kot deset let odpira glasbi besed in jo nazaj v svet pošilja v obliki proze, poezije in dramatike. Ko se ne druži s tipkovnico, svojimi dijaki ali gledališčniki, raziskuje slovenska narečja in vprašanje Neizrekljivega v slovenski katoliški liriki, prebira klavirske tipke, bosa poseda v visoki travi, sanja Uršljo in Peco in voha sončne zahode nad loncem gozdnate kotline na Lešah, kjer živi in ustvarja. Na simbolični dan se bo o pesniški zbirki Garatar pogovarjala z Barbaro Žvirc.