Matija Čop

    besedilo URŠA PETERNEL

Matija Čop, rojen v Žirovnici (1797–1835) je bil eden najbolj izobraženih ljudi svojega časa, pravi »velikan učenosti«, med drugim je znal kar 19 tujih jezikov. Bil je prvi slovenski bibliotekar, literarni zgodovinar in kritik, dober prijatelj Franceta Prešerna. Zavzemal se je za visoko slovensko književnost, namenjeno izobražencem, in zavračal mnenja, da je slovenščina primerna le za nižji sloj.

A bil je samoten mislec, ki je zelo malo objavil. Zato ga je prijatelj Prešeren zbodel z verzi: »V Ljubljani živi dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige ...«

Čop in Prešeren sta tesno povezana tudi danes: s Čopovo ulico in Prešernovim trgom v središču Ljubljane. Po Matiji Čopu se imenujejo osnovna šola v Kranju, knjižnica v Žirovnici in najvišje priznanje na področju bibliotekarstva Čopova diploma.

V Žirovnici je javnosti na ogled Čopova rojstna hiša, na kateri je tabla: »V tej hiši se je rodil 26. 1. 1797 Matija Čop, velikan učenosti.«

V pritličju je na ogled spominska zbirka, v kateri so predstavljeni Čopova doba, življenjska pot, ustvarjalnost, bibliotekarsko delo in stiki s Prešernom. Na sredini prostora je pisalnik s fotokopijami Čopovih rokopisov in objav, v vitrini pa so razstavljene knjižne izdaje Čopovega dela.

V pritličju hiše je na ogled tudi stalna arheološka razstava Muzejska soba Ajdna, hiša služi kot prireditveni prostor, v njej pa je tudi sedež Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.