Po sledi znamenitih Blejcev

Bled s svojo tisočletno zgodovino in podobo raja že od nekdaj privablja obiskovalce z vsega sveta. Nekateri med njimi so skupaj z velikimi osebnostmi, ki so se rodile na Bledu, v kraju pustili neizbrisen pečat. O njihovi veličini in delu še danes pričajo številni pomniki, posejani po vsem Bledu.

    besedilo MATEJA RANT
    fotografija TINA DOKL

Po poti kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Bleda smo se odpravili v družbi blejskega župana Janeza Fajfarja, ki je po stroki etnolog. Najprej se je ustavil ob robu središča Bleda, pri cerkvi svetega Martina v neogotskem stilu, ki so jo zgradili leta 1905 na kraju prejšnje gotske cerkve iz 15. stoletja. Načrte za gradnjo je naredil arhitekt Friedrich von Schmidt, ki je bil tudi avtor mestne hiše na Dunaju. Relief blejskega zaščitnika sv. Martina na vhodnem portalu je delo kiparja Franca Bernekerja, s freskami pa je cerkev med letoma 1932 in 1937 poslikal akademski slikar Slavko Pengov. »Najbolj zanimiva je freska Zadnje večerje, na kateri je Judež upodobljen kot Lenin. Skoraj gotovo je to odmev na takrat strahovito lakoto v Ukrajini, ki jo je povzročila oktobrska revolucija.« Pred cerkvijo na Slovenskem trgu stoji visok kip Marije, delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je nastalo v času med obema svetovnima vojnama. »Božja mati ima na plašču izklesane tri grbe, to je srbskega, hrvaškega in slovenskega, ki je zelo podoben današnjemu,« je razložil Fajfar.

Med obiskovalci je zagotovo najbolj priljubljen zvon želja, ki izvira iz leta 1534. »Poslal ga je papež, ko je izvedel za zgodbo mlade grajske gospe, ki so ji razbojniki ubili moža in ga vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček, da ga daruje Mariji na jezeru. Med vožnjo na otok se je razbesnela nevihta in čoln je potonil v jezerskih globinah. Vdova se je obubožana umaknila v samostan v Rimu, papež pa je po njeni smrti na Blejski otok poslal drug zvon, narejen v Padovi.«

Od zdravilišča ostale le ruševine

Pod cerkvijo se pogled ujame v žalostne ruševine nekdanjega Riklijevega zdravilišča. Švicarski naravni zdravilec Arnold Rikli velja za začetnika zdraviliškega turizma v Sloveniji ter je s svojimi zračnimi, sončnimi in vodnimib kopelmi Bled približal svetu. »Na Bledu je deloval več kot petdeset let. Bil je revolucionar v naravnem zdravljenju, posebno z vodo, zrakom in svetlobo.« Ob podrti upravni zgradbi stoji majhen obelisk iz leta 1883, posvečen Francetu Prešernu. »Na njem je v smeri proti jezeru vklesan tekst iz Krsta pri Savici ''narveč sveta otrokam sliši Slave'', s katerim so skoraj zagotovo jezili pronemško usmerjenega Riklija. « Rikli je imel na tem mestu po županovih besedah okrog dvajset zračnih lop, v katerih je gostil odlične goste z vsega sveta, ki so Bled obiskovali prav zaradi tega posebnega načina zdravljenja na Straži, ki sodi med oblike naturizma, sicer ločenega za moške in ženske. V Zdraviliškem parku stoji vremenska hišica, na kateri so poleg Riklija izpostavljeni tudi domači nosilci turističnega razvoja: Jakob Peternel in njegova hči Marija, poročena s slavnim hotelirjem Ivanom Kendo, ter Jula Vovk, poročena Molnar.

Grad z najlepšim razgledom

Iz parka se lahko po pešpoti nad Grajskim kopališčem povzpnemo na grad, kjer nas ob vznožju pričaka lepo obnovljen grajski park. »Vsa grajska vzpetina je izjemno arheološko najdišče. Doslej najlepša znana najdba je broška v obliki pava iz šestega stoletja, ki se je je oprijelo ime rajska ptica in predstavlja perzijski simbol večnega življenja. « Bled se v pisnih virih prvič omenja leta 1004, grad pa 1011. »Sicer je bil v potresih večkrat porušen, a so ga vedno obnovili ter je tako danes ena najstarejših in najlepše ohranjenih tovrstnih stavb na Slovenskem, ki stoji na daleč najmarkantnejši poziciji z najlepšim razgledom na skoraj 130 metrov visoki skali nad jezerom.« Blejska posest je bila le leto manj kot osem stoletij v nepretrgani lasti južnotirolskih škofov iz Briksna, ki so posest upravljali prek zakupnikov. »Med najbolj imenitnimi zakupniki blejske posesti so bili Gallenfelstovi, gospodje z gradu Golnik. Franz Genuin von Gallenfelst, rojen na blejskem gradu, je postal upravitelj portugalske kolonije v Indiji.« Na gradu sta se med drugim mudila znameniti škof in filozof Nikolaj Kuzanski in reformator Primož Trubar, na katerega najlepše spominja grajska tiskarna. Grajska poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč. Najbolj zanimiva je kapela na zgornjem dvorišču, zgrajena v 16. stoletju, posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. »Kapela na gradu se ponaša s približno tristo let starimi freskami, na katerih sta upodobljena tudi cesarski par Henrik II. in Kunigunda, ki sta leta 1004 blejsko posest poklonila škofom.« V nekdanjih bivalnih prostorih so uredili muzejsko zbirko, ki skozi razstavljene predmete pripoveduje zgodbo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni. Pod gradom se ta čas gradi nov muzej sodobne umetnosti, delo enega najznamenitejših sodobnih arhitektov Davida Chipperfielda.

Od Windischgrätzov do Karađorđevićev

Mimo spomenika dunajskemu veletrgovcu in nekdanjemu lastniku gradu Adolfu Muhru na Višcah nadaljujemo ob jezeru čez potok Mišca, ki je še edini večji potok, speljan v jezero, do veslaškega centra, ki so ga obnovili za četrto svetovno veslaško prvenstvo v letu 2011. »Blejski veslači so osvojili skoraj petdeset evropskih, svetovnih in olimpijskih odličij,« je ob tem spomnil Fajfar. Za veslaškim centrom so pred štirimi leti odkrili spomenik srbskemu matematiku, fiziku in izumitelju Mihajlu Pupinu, ki je močno prispeval k temu, da je po prvi svetovni vojni velik del Julijskih Alp in dolin pod njimi ostal del slovenskega ozemlja. Više nad jezerom je železniška postaja iz leta 1906, ki so jo zgradili na znameniti bohinjski progi, ki je povezovala Dunaj s Trstom. O gradnji proge se je mogoče podučiti v manjši spominski sobi na postaji. Ob postaji stoji hotel Triglav iz istega časa, ki ga je dal zgraditi tedanji blejski župan Jakob Peternel. V njem se je okrepčal ter užival v pogledu na otok in jezero tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, ko se je leta 1906 z vlakom pripeljal na Bled. Nato se spustimo do Vile Solnčnice ob jezeru, ki je bila last znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, pod Osojnico pa je bila vila družine ljubljanskih trgovcev Kessler, kjer sta se ženila tudi Ivan Cankar in Oton Župančič.

Počasi pridemo do Vile Bled, ki stoji na kraju nekdanjega gospodarskega poslopja otoške cerkve, kjer si je leta 1885 knez Windischgrätz postavil rezidenco, ob samem jezeru pa še kapelo sv. Cirila in Metoda, ki so jo po vojni podrli. Tu se je mladi knezov sin Otto leta 1902 poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja Franca Jožefa in edino hčerjo prestolonaslednika Rudolfa. Vilo so po prvi svetovni vojni kupili Karađorđevići in jo preimenovali v Suvobor. Tu se je leta 1929 rodil tretji sin, princ Andrej. Že pred drugi svetovno vojno so graščino podrli in začeli graditi novo, od katere je danes viden samo še Plečnikov paviljon Belvedere. Leta 1947 so odprli Vilo Bled, eno od rezidenc jugoslovanskega predsednika Tita. V bližnji vasi Mlino že ime pove, da so bili včasih na tem mestu ob izlivu Jezernice mlini. Na Mlinem je živel in delal pisatelj in kipar Tone Svetina, na katerega spominja doprsni kip na pročelju tamkajšnje trgovine. Leta 1965 je izšel prvi del njegovega najpomembnejšega, najobsežnejšega in najbolj priljubljenega dela – romana Ukana, v katerem je obravnaval delovanje NOB v letih 1943 do 1945 in odlomke iz povojne zgodovine. Za omenjeni roman je leta 1970 prejel nagrado Prešernovega sklada. Kot kipar samouk pa se je posvečal varjenju skulptur iz železa oziroma orožja, predvsem iz granatnih drobcev.

Bled se v pisnih virih prvič omenja leta 1004, grad  pa 1011. »Sicer je bil v potresih večkrat porušen, a so ga vedno obnovili ter je tako danes ena najstarejših in najlepše ohranjenih tovrstnih stavb na Slovenskem, ki stoji na daleč najmarkantnejši poziciji z najlepšim razgledom na skoraj 130 metrov visoki skali nad jezerom.«

Priljubljeno romarsko svetišče

Iz Mlina se je mogoče s pletno popeljati na Blejski otok, edini naravni otok v Sloveniji. Pletne so že stoletja prepoznavni simbol Bleda, s katerimi so prve romarje na otok vozili že v dvanajstem stoletju. »Upravičeno predvidevamo, da je svetišče Marije na otoku nastalo na temeljih slovanske poganske boginje Žive. Do cerkve na otoku vodi 99 stopnic iz leta 1655, ki jih je dal postaviti otoški prošt, o čemer priča tudi njegov bahavi napis na kapelici sredi stopnišča,« je razložil Fajfar. Na vrhu stopnic najprej naletimo na mežnarijo, ki je danes povezana s precej večjo proštijo, kjer je še viden grb briksenškefga škofa iz druge polovice 18. stoletja. Pred samostojno stoječim zvonikom je kip svete Marije Magdalene. Sama cerkvena ladja je v glavnem iz baročnega časa, pred njo pa je bilo na istem mestu še vsaj pet ali šest cerkva. Glavni pozlačeni oltar v cerkvi je iz sredine 18. stoletja, cerkev pa krasijo tudi vsaj šeststo let stare freske. Med obiskovalci je zagotovo najbolj priljubljen zvon želja, ki izvira iz leta 1534. »Poslal ga je papež, ko je izvedel za zgodbo mlada grajske gospe, ki so ji razbojniki ubili moža in ga vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček, da ga daruje Mariji na jezeru. Med vožnjo na otok se je razbesnela nevihta in čoln je potonil v jezerskih globinah. Vdova se je obubožana umaknila v samostan v Rimu, papež pa je po njeni smrti na Blejski otok poslal drug zvon, narejen v Padovi.« Na drugi strani otoka za cerkvijo stoji manjša stavba, imenovana Puščavica, v kateri je molil in ustvarjal duhovnik puščavnik. Ob Puščavici se k jezerski obali spušča še severno kamnito stopnišče, ki nas pripelje do kapelice Lurške Matere Božje in izvira studenca, kjer je spominska tabla Windischgrätzovih.

Poslovenil šolski red

»Ko se s pletno vrnemo v Mlino, je ob cesti proti središču Bleda najbolj zanimiva vila Beli dvor, ki jo je postavil baron Lazarini leta 1873. Pod Stražo pridemo do Vile Lastovka in predora, ki so ga skopali med obema vojnama, saj se je takratni župan bal, da bi kralj in kraljica, ki sta zelo hitro vozila, na ovinku zletela v jezero,« je na anekdoto o gradnji predora spomnil Fajfar. V bližini stoji Grand hotel Toplice, ki ga je leta 1931 postavila znamenita blejska hotelirka iz družine Vovkovih Jula Molnar. Že od leta 1822 so se na tem mestu kopali v izviru tople vode, polne mineralov. V času pred drugo svetovno vojno se je na Bled zateklo precej uglednih in premožnih Judov z Dunaja. »V Grand hotelu Toplice je bivala tudi družina Kelsen. Sin Hans Kelsen je utemeljitelj institucije ustavnega sodišča in avtor ustave prve avstrijske republike, katere kopijo uporabljamo vse postkomunistične dežele. Na blejskem pokopališču je spominska plošča njegovi materi.«

Za trgovskim središčem ob Ljubljanski cesti je vas Zagorice, v kateri se je rodil slovenski jezikoslovec in pedagog Blaž Kumerdej. Leta 1773 je na Dunaju končal študij prava in se zaposlil v šolstvu. Najprej je postal okrožni šolski nadzornik v Celju, kasneje pa ga je cesarica Marija Terezija imenovala za ravnatelja ljubljanske normalke. Leta 1776 so z nalogom cesarske vlade poslovenili šolski red in za prevajalca je bil določen prav Blaž Kumerdej. Po njem se na Bledu imenujeta knjižnica in ulica, po njem so poimenovali tudi priznanja, ki jih Zavod Republike Slovenije za šolstvo podeljuje posameznikom, skupinam ali institucijam za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Vila Zora ena prvih vil na Bledu

Na mestu sedanjega hotela Park je pred prvo svetovno vojno stal hotel Mallner. »V njem je med drugim živel največji nemško avstrijski igralec nemega filma Max Landau, Jud iz Minska, ki je v večini filmov igral ob znameniti igralki tistega časa Asti Nielsen. Leta 1933 se je ob prihodu Hitlerja na oblast ustrelil. « V neposredni bližini Parka stoji Vila Zora, ena prvih vil na Bledu iz leta 1853, iz katere se ponuja najlepši razgled na otok, grad in Triglav. Zgradili so jo za judovskega trgovca s premogom Karla Rittmayerja, od leta 1938 pa so v njej prostori občinske uprave. Na drugi strani parka pod občino imajo svoje mesto blejski fijakarji, ki pri nas edini še ohranjajo te vrste prevoz. »Ta čas je še sedem kočij,« je pojasnil župan in dodal, da so ta prevoz uvedli leta 1870 s prihodom železnice v Lesce, od koder so potem s kočijami goste vozili na Bled. Višje ob poslovni šoli IEDC je vila dr. Josipa Plemlja, ki je bil rojen čez cesto v vrtu sedanjega zdravstvenega doma v stari kmečki hiši. »Ko je bil star komaj leto, mu je umrl oče, ampak blejski hotelirji so opazili, da je fant zelo bister in so ga poslali v šole. Najdlje je predeval na fakulteti v Černovicah v današnji Ukrajini. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v domovino ter postal soustanovitelj in prvi rektor nove ljubljanske univerze. « Po njem so poimenovali osnovno šolo na Bledu.

Z Bleda v svet

Na Bledu se je rodil tudi pesnik in pisatelj Karel Mauser, ki je leta 1939 v Ljubljani začel študij teologije, a ga ni dokončal. Med vojno se je pridružil domobrancem in postal bolničar. Preživel je obleganje Turjaka in kočevski partizanski zapor, konec vojne pa je preko koroških begunskih taborišč leta 1950 odšel v Združene države Amerike. V svojih pripovednih delih je najpogosteje upodabljal rodno Gorenjsko, pa tudi Koroško, posebno Ziljo. Za njegovi najboljši deli veljata novela Sin mrtvega in trilogija Ljudje pod bičem, v kateri opisuje čas druge svetovne vojne in prva leta po njej. Bled je tudi dom slavnega izumitelja Petra Florjančiča, ki se podpisuje pod približno štiristo patentov, od tega jih je kar 43 prišlo do faze izdelave. Med njegove najvidnejše izume sodijo ročne statve, okvirčki za diapozitive, plastična zadrga, pršilec na steklenički za parfum, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike in še številni drugi.