Po nakelski občini

Občina Naklo ni med večjimi po velikosti, po pomembnih osebnostih, ki so različno zaznamovale kraje v njej (Naklo, Duplje, Podbrezje ...) in ponesle njihovo ime širše v svet, pa se lahko kosa z največjimi.

    besedilo SUZANA P. KOVAČIČ
    fotografija ARHIV GG, TINA DOKL

Občina Naklo leži severozahodno od Kranja ob nekdanji cesarski cesti. »Po ljudski pripovedi, ki govori, da je ime kranjska klobasa nastalo v Naklem, je po tej cesti skozi Naklo potoval cesar Franc Jožef. Po dolgi poti je postal lačen in kočijaž je zato ustavil pri nekdanji Marinškovi gostilni. Vendar tam niso mogli ponuditi drugega kot domače, hišne klobase. A že takoj, ko je cesar poskusil klobaso, je navdušeno vzkliknil: ''Pa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!'' Takole je obudil ljudsko pripoved Damijan Janežič, raziskovalec nakelske zgodovine in lokalni turistični vodnik, ki popelje po domačem Naklem. In kaj bi razkazal obiskovalcem? »Zagotovo Voglarjevo krožno pot, ki se začne pri stari železniški postaji z muzejsko parno lokomotivo v Naklem. Pot je poimenovana po znamenitem dr. Gregorju Voglarju (Dr. Gregorius Carbonarius de Biseneg, 1651–1717). Kar 26 let je bil osebni zdravnik ruskega carja Petra I. Velikega in se je po vrnitvi v domovino z oporoko velikodušno spomnil rodnega kraja. Njemu v čast je v središču Naklega postavljen spomenik in po njem poimenovana ulica.« Lokalni turistični vodnik predlaga tudi ogled ene najlepših baročnih cerkva na Gorenjskem, župnijske cerkve sv. Petra s slikami Matije Bradaška in Leopolda Layerja. V prezbiteriju stoji doprsni kip v Naklem rojenega tržaško-koprskega škofa dr. Jerneja Legata (1807– 1875). V božičnem času so na ogled prelepe jaslice rezbarskega mojstra s Police Janeza Vovka (1912–2005).

Peter Bohinjec je napisal  za Dupljance neprecenljivo povest Pod krivo jelko iz časov rokovnjačev na Kranjskem. Povest odslikava življenje v naših krajih in naših ljudi v prvi polovici 19. stoletja.

Kapelica Srca Jezusovega pri Španovi kmetiji v Naklem ima kip, ki ga je izdelal v Naklem rojeni kipar Jožef Pavlin (1875–1914). Na Poličarjevi kmetiji na Polici je na ogled Muzej mlinskih kamnov. Janežič pojasni: »Mali muzej pripoveduje zgodbo o Puharjevi družini iz Kranja, ki je iz udinborškega konglomerata več kot tristo let klesala mlinske kamne.« V Zupanovi vili na Okroglem, kjer je preživel večino svojega življenja in umrl veliki prešernoslovec Tomo Zupan (1839– 1937), je postavljena stalna razstava o njem. »V turistično zgodbo se je vključilo tudi gostišče, v katerem se je ustavil cesar. Uvedlo je ponudbo jedi, poimenovanih po pomembnih Nakljancih (Voglarjeva solata, kranjska klobasa po cesarjevo). Tako gostišče preko jedi predstavlja nakelsko zgodovino in pomembne osebnosti,« še povabi Janežič.

Povest o rokomavhih

Nakelski župan Ivan Meglič je spomnil na (najmanj) dva znana Dupljanca. Na organizatorja katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic župnika Petra Bohinjca, ki je deloval tudi v dupljanski župniji in je v Spodnjih Dupljah pokopan, ter podobarja Janeza Gosarja st., rojenega v Spodnjih Dupljah.

Štirinajstega decembra je minilo sto let od smrti župnika Petra Bohinjca (1864– 1919). Rodil se je v družini premožnih kmetov na Visokem pri Šenčurju. Študiral je teologijo in se uveljavljal z leposlovnimi objavami. Služboval je v več krajih. V Dupljah je dal zgraditi novo mežnarijo, vaščanom je uredil društveno kulturno dvorano. Bil je mogočne postave, gospodovalen in trmast, ekspresiven govornik in pridigar. Pisal je v domala vse slovenske časopise. Napisal je devet obsežnejših zgodovinskih povesti, za Dupljance je, kot je poudaril Meglič, neprecenljiva povest Pod krivo jelko iz časov rokovnjačev na Kranjskem: »Povest odslikava življenje v naših krajih in naših ljudi v prvi polovici 19. stoletja. Snov je črpal iz župnijske kronike in iz pripovedi ljudi, ki so se v njegovem času še dobro spominjali rokomavhov iz bližnjega Udin boršta.«

Podobar Janez Gosar st. (1830–1887) je hodil za zaslužkom po raznih krajih. Poznan je kot slikar slik, fresk, izdelovalec oltarjev, kipov prižnic, okvirov za slike ... Poslikal je prezbiterij podružnične cerkve sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah. Gosar je sicer veliko delal v domačem kraju; preslikal in postavil je več znamenj, v cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah je izdelal glavni oltar, kipe zanj in tri velike oltarne slike: sv. Vida, sv. Križa in Brezmadežne.

Vogvarjeva hiša v Spodnjih Dupljah je najpomembnejši etnografski spomenik v kraju in se je skoraj nespremenjena ohranila iz druge polovice 18. stoletja. Bližnja Graščina Duplje, ki sta jo obnovila zakonca Mauser, je postala kulturno stičišče. V galeriji graščine redno organizirajo likovne in druge kulturne dogodke.

Ivanina pot

Kulturno društvo (KD) Tabor Podbrezje ohranja kulturno dediščino vasi, odkriva znamenite Podbrežane; rojene v Podbrezjah in tiste, ki so z vasjo kakorkoli povezani. Pot kulturne dediščine so poimenovali po znameniti slikarki Ivani Kobilca (1861– 1926) »Ivanina pot«; Podbrezje so rojstna vas njene matere, najbolj znano slovensko likovno delo Poletje je Ivana Kobilca naslikala prav v Podbrezjah. Pisateljici in prevajalki Mimi Malenšek (1919– 2012) so v podbreškem kulturnem domu uredili spominsko sobo, na podstavek njenega kipa v Spominskem parku znamenitih Podbrežanov pa vklesali njene besede »Domačega kruha nikdar ne pozabiš«. Obsežno pisateljsko delo Karla Mauserja (1918–1977), ki je v Podbrezjah preživel svojo mladost, so tudi počastili s kipom v spominskem parku (in še nekatere druge osebnosti).

Kot veduta se ponuja cerkev Marije Sedem Žalosti oz. taborska cerkev z ogleda vredno »zgodovino«, pozornost vzbudijo tudi taborski oltarni prti, klekljane umetnine. Razgled s Tabora ne razočara. Ob cerkvi je Pirčev dom, poimenovan po Francu Pircu (1785– 1880), duhovniku, sadjarju, misijonarju v Ameriki. Nekaj let je bil Pirc župnik tudi v Podbrezjah, kjer je pustil neizbrisen pečat. Med drugim je ustanovil drevesnico, v kateri je vzgajal žlahtne sorte sadnih dreves in jih razpošiljal po vsej Kranjski, Koroški in Goriški. V Pirčevem domu je tudi stalna muzejska razstava o protiturških taborih na Slovenskem. Prvotna zasnova tabora je delno še ohranjena.

Med znamenitimi Podbrežani omenimo še prvaka slovenskih šolnikov, pesnika in pisatelja Andreja Praprotnika (1827–1895), kiparja in rezbarja Petra Žiwobskega (1748–?), podmaršala avstro-ogrske vojske Joža Tomšeta pl. Savskidolskega (1850–1937), pesnika, pisatelja in prevajalca Branka Jegliča (1903–1920), učitelja, poštarja, organista, cekovnika in homeopata Franca Černilca (1828–1911) ter piskača in orglarja Petra Rojca (1811– 1894). Njegove orgle donijo v taborski cerkvi.

Na Ivanini poti je osem informacijskih tabel, ki s sliko in besedo približajo kulturno dediščino vasi. Po poti člani KD Tabor popeljejo in jo zaključijo z legendo o Taborski Urški. Nauk legende, ki je izšla v obliki slikanice in dramskega besedila, je: »Ne pozabi izpolniti dane obljube, še posebej, če jo daš komu iz nebeškega zbora.«