Književnik, politik in razumnik
besedilo IGOR KAVČIČ
Rudi Šeligo (1935–2004) se je v sodobno slovensko književnost zapisal predvsem kot pisatelj in dramatik. Med njegovimi najbolj znanimi deli so roman Triptih Agate Schwarzkobler (1968) in drame Čarovnica iz Zgornje Davče (1977), Lepa Vida (1979), Svatba (1981) in Ana (1984). V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil urednik več literarnih revij in knjižnih zbirk, bil pa je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev in deset let Borštnikovega srečanja v Mariboru. Dejaven je bil v politiki, bil je med ustanovitelji SDZ, leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v takratni skupščini, štiri leta je predsedoval Svetu RTV Slovenija, v Bajukovi vladi pa je bil tudi minister za kulturo. Od leta 2001 je bil izredni član SAZU. Med letoma 1962 in 1993 je bil profesor statistike na današnji Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer se je na Primskovem ustalil tudi v zasebnem življenju.
Kranjčani so ponosni na pomembnega slovenskega književnika, politika in razumnika in ga štejejo za enega najpomembnejših someščanov sodobnega časa. Šeligo je častni občan Kranja in dobitnik velike Prešernove plakete Mestne občine Kranj. Leta 2006 so v trajen spomin na uglednega someščana odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki stoji v dramatiku ljubi ustanovi – stalno je postavljen v kranjskem talijinem hramu v spodnjem foajeju Prešernovega gledališča. Pred leti so v Kranju, nedaleč od hiše, kjer je z družino živel zadnja desetletja svojega življenja, po njem poimenovali tudi Cesto Rudija Šeliga.

Gledališka sopotnika – dramatik Rudi Šeligo in režiser Dušan Jovanović (1986)
Tone Stojko (Fototeka Gorenjskega muzeja)

V spodnji avli Prešernovega gledališča je svoj dom našel Šeligov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Drago Tršar.
Igor Kavčič

Rudi Šeligo in Niko Grafenauer na zborovanju v podporo četverici ob aferi JBTZ leta 1988
Gorazd Šinik (Fototeka Gorenjskega muzeja)