Ajdna

    besedilo URŠA PETERNEL

»Kjer Karavank vrhovi sivi ponosno dvigajo se v zrak, na gori, ki se zove Ajdna, sezidal grad si je orjak ...« Tako se začne ljudska pesem Ajdovska deklica, ki govori o orjakinji in njenem očetu, ki sta živela na Ajdni, 1046 metrov visokem skalnem vršacu v Karavankah.

Izkopavanja so pokazala, da je bila na tem težko dostopnem vrhu pod Stolom starokrščanska naselbina že v petem in šestem stoletju. Zapisov o življenju na Ajdni ni, vse, kar je znanega, sklepajo iz arheoloških odkritij.

Na Ajdni naj bi živelo največ 150 ljudi, najverjetneje okoličanov iz vasi pod Stolom. Naselje je obsegalo okrog 25 preprostih hiš in cerkev. V stavbi poleg cerkve so arheologi odkrili tudi enajst skeletnih grobov, ki pripadajo staroselcem. V grobovih so bile najdene številne drobne najdbe: posode, orodje, orožje, nakit in drugi predmeti, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj.

Danes je na Ajdni na več informacijskih panojih predstavljena ta skrivnostna naselbina, postavljene so tudi klopi, na mestu, kjer je stala cerkev, pa vsako zadnjo soboto v juniju poteka tudi maša. Ajdna je priljubljena tudi med planinci, saj je z nje čudovit razgled po Zgornjesavski dolini, na Stol, Triglav in druge Julijce, na Pokljuko, Jelovico ...

Da bi Ajdno približali obiskovalcem, so pred tremi leti v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici uredili Muzejsko sobo Ajdna. Osrednji del razstave je hologram, v katerem leti znamenita ptica z Ajdne.

Arheološko najdišče Ajdna je bilo sicer že pred leti proglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.