Amina Majetić

    besedilo URŠA PETERNEL

Osemindvajsetletna Amina Majetić je razpeta med tri države. Njena družina izvira iz Bosne, Amina je bila rojena na Jesenicah, pri njenih petnajstih letih pa so se preselili v Celovec. Magistrirala je iz slovenščine in nemščine na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu, uveljavlja se kot pesnica mlajše generacije. Doslej je izdala dve pesniški zbirki, prva z naslovom Vse ali nič je izšla leta 2012 pri založbi Wieser, letos pa je Mohorjeva založba izdala njeno drugo pesniško zbirko Ko sanje ostanejo sanje.

Tematike so različne, kot pravi, piše o svojem pogledu na vsakdanjik, o prijateljstvu, ki ni samoumevno, o ljubezni, ki je pogojena s čakanjem, negotovostjo, strahom, da bi ostal sam, o mejah, ki si jih postavljamo sami. V drugi zbirki piše tudi o smrti, o življenju, ki se konča, pa se vendarle ne konča ... »Vse, o čemer razmišljam, predelam na papirju, vsaka pesem je povezana z nekim dogodkom in skriva svojo zgodbo,« pravi Amina, ki veliko nastopa tudi kot glasbenica, pevka. Dejavna je v različnih žirijah in nasploh v kulturnem življenju slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Na Koroškem se, kot pravi, počuti sprejeto, tudi zato, ker Korošci na prireditvah ali v intervjuju rečejo, da je 'njihova'. »Rada ustvarjam na Koroškem. Glede na mojo razpetost čez tri države pa tudi šolanje na Slovenski gimnaziji govorim pet jezikov, štiri uporabljam v vsakdanjiku, kar lahko včasih povzroči tudi malo zmede. Pravzaprav se ne uvrščam več nikamor,« še dodaja.