Andrej Rahten

besedilo BOJAN WAKOUNIG

Zgodovinar Andrej Rahten v svoji najnovejši knjigi Po razpadu skupne države – Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita opisuje, kako so se Slovenci pred stoletjem borili za severno mejo na Štajerskem in Koroškem. Le malo je manjkalo, pa Slovenci ne bi trepetali zaradi plebiscitnega odločanja samo na Koroškem, temveč tudi na Štajerskem za Maribor. In niti Gorenjska ni bila varna pred razdrobitvijo, komaj nastala Jugoslavija bi lahko ostala brez Zgornjesavske doline. Rahten, redni profesor za sodobno zgodovino na Univerzi v Mariboru, v izredno napeto in berljivo napisani knjigi posebno pozornost namenja slovensko-avstrijskim odnosom, ki jih raziskuje že več kot dve desetletji. »Diplomacija v Parizu ni bila samo soočenje strokovnih argumentov in spomenic, ampak je bila v veliki meri klasična politika projiciranja moči velesil. (…) Tudi v primeru Koroške se je zelo hitro pokazalo, da so bili Slovenci kot člani jugoslovanske delegacije samo navidezno del zmagovalnega tabora. V končni fazi so prevladale odločitve velesil, konkretno: tako kot se je odločil ameriški predsednik Wilson, tako so potem tudi preostale velesile sprejele odločitev glede koroškega plebiscita. Kljub izjemno zavzetemu delovanju slovenskih predstavnikov v Parizu, čeprav so se res vsi trudili in je Srbija imela status zmagovite države, ki se je med prvo svetovno vojno borila proti Avstro-Ogrski, kljub vsem tem dejavnikom je na koncu obveljala odločitev, ki je bila v nasprotju s pričakovanji slovenske narodne politike.«