Med naravo, kulturo in zgodovino

Begunje so eden od najbolj slikovitih zgornjegorenjskih krajev. Številni ga poznajo predvsem kot rojstni kraj legendarnih bratov Avsenik in kot sedež družbe Elan, nekoč paradnega konja slovenskega gospodarstva, vse bolj pa je kraj poznan tudi zaradi izjemne kulturne dediščine in čudovite narave.

    besedilo MARJANA AHAČIČ
    fotografija GORAZD KAVČIČ

Po dveh letih so zadnji konec tedna v avgustu v Begunjah spet pripravili Festival Avsenik, prireditev, na kateri glasbeniki iz Slovenije in tujine igrajo in pojejo najlepše viže v Begunjah rojenih bratov Slavka in Vilka. V Avsenikovo glasbo zaljubljeni gostje, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Švice, so poleg glasbe z navdušenjem spoznavali tudi Gorenjsko in kraje, s katerimi so bili povezani Avseniki, saj se je tridnevno festivalsko dogajanje tokrat zaokrožilo s slovenskim dnevom Slovenija, od kod lepote tvoje, na katerem so bili glasbena rdeča nit navdihi, ki sta jih Slavko in Vilko Avsenik črpala v lepotah slovenske pokrajine in njenih ljudeh ter jih vtkala v neminljive skladbe najbolj popularnega ansambla narodno-zabavne glasbe vseh časov.

Danes obiskovalce v kraju najbolj privlači dediščina bratov Avsenik, družinsko tradicijo v gostilni Pri Jožovcu v središču Begunj nadaljujejo njuni otroci in vnuki.

Slikovita vas pod Karavankami

In zaljubljencev v Begunje ni malo. Slikovita vas pod Karavankami se ponaša s številnimi znamenitostmi in čudovito naravo. Osrednja atrakcija je danes prav gotovo gostilna Pri Jožovcu, kjer sta brata Slavko Avsenik in Vilko Ovsenik v začetku petdesetih let začela ustvarjanje narodno-zabavne glasbe. V delu stavbe je že dve desetletju urejen Muzej Avsenik z razstavo o ansamblu in njegovi bogati zapuščini.

Glavna cesta skozi vas mimo Jožovčeve domačije vodi do cerkve svetega Urha in graščine Katzenstein, v kateri so bili med drugo svetovno vojno nemški zapori, danes pa je tam psihiatrična bolnišnica pa tudi Muzej talcev, ki deluje v okviru Muzejev radovljiške občine.

Za obiskovalce je odprt čudovit graščinski park, na robu katerega stojita čudoviti kapeli Brezjanka in Jožamurka, ki sta v času med obema svetovnima vojnama nastali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

Na robu čudovitega gradu graščine Katzenstein si je moč ogledati kapelico Jožamurka in paviljon Brezjanka; v času pred drugo svetovno vojno ju je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.

Jožamurka in Brezjanka

Načrte za paviljon s kapelico sv. Jožefa je Plečnik naredil po naročilu usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega. Paviljon, ki spominja na antični tempelj in kaže značilno podobo Plečnikovih del, je dobil ime Jožamurka. Streha kapelice počiva na stebrih z dorskimi kapiteli, ki so zidani v kombinaciji kamna in opeke. Odprta lopa Brezjanka, katere streho nosi šest mogočnih hrastovih stebrov, stoji le lučaj stran od nje.

Nekdaj so skozi Begunje potekale tovorniške poti preko Karavank, danes pa cesta skozi pripelje k ruševinam gradu Kamen in od tam naprej v slikovito dolino Draga, ki je izhodišče za planinske poti v Karavanke. Med najbolj priljubljenimi je zagotovo pot do Roblekovega doma (1657 metrov nadmorske višine) na Begunjščici.

V zadnjih letih so po vasi in okolici uredili številne sprehajalne poti, ena od njih vodi do ruševin gradu Kamen.

Sveti Peter ponuja čudovite razglede

Posebej domačini pa se iz središča vasi, iz bližnjega Krpina, kjer je včasih, ko je tudi nižje kraje pozimi še pokril sneg, delovalo testno smučišče tovarne smuči Elan, ali pa iz bližnje vasi Poljče radi odpravijo do slikovite cerkvice sv. Petra neposredno nad Begunjami. Zaradi izjemne lege na hribu se od tam odpirajo čudoviti razgledi po vsej Radovljiški kotlini, vse do Bleda z gradom in Julijskih Alp v daljavi.

Zaradi razgleda je imel hrib s cerkvijo, ki je omenjena že v 14. stoletju, pomembno vlogo v času turških vpadov. Notranjost bogatijo freske iz 16. stoletja.

Elanov smučarski muzej

In če se v hribih nad vasjo zdi, kot da se je čas ustavil, gre v dolini razvoj nezadržno naprej. Na južnem robu Begunj še vedno prevladuje nekdaj simbol uspešnega slovenskega gospodarstva, legendarna tovarna smuči Elan. Lani so v Elanu odprli tudi lastni Alpski smučarski muzej, v katerem je predstavljen razvoj smuči, od začetkov pa vse do najsodobnejših smučk, ter mejniki v oblikovanju smuči, pa tudi zgodovino podjetja in drugih njihovih izdelkov.

Domačini pa, ko razmišljajo o prihodnosti Begunj, stavijo predvsem na turizem. Ta dejavnost ima v kraju dolgo tradicijo, saj je bil že pred drugo svetovno vojno znan kot klimatsko zdravilišče, v njem pa so si premožni ljubitelji lepega in zdravega okolja zgradili številne počitniške vile.

Alpski smučarski muzej Elan; na slovesnosti ob odprtju sta si ga ogledali tudi smučarski legendi, nepremagljivi Šved Ingemar Stenmark in slovenski smučarski junak Bojan Križaj.