O Slovencih, ki so jim bratje na drugi strani Karavank bratranci
besedilo BOJAN WAKOUNIG
Kdor želi pobliže spoznati Koroško in njene Slovence, ne bo več mogel mimo knjige Celovški pogovori. Darka Zvonar Predan, novinarka mariborskega Večera, je v njej zbrala srečanja s koroškimi Slovenci. Kot soproga diplomata Milana Predana je med njegovim štiriletnim mandatom generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu (2015–2019) za Večer opravila vrsto intervjujev in reportaž o koroških Slovencih in jih zbrane objavila v knjigi Celovški pogovori. Ta je izšla v okviru čezmejnega projekta Smart Tourist – SPread the Karawanks (Doživeti in prebirati Karavanke) pri celovški Mohorjevi družbi. Knjigo si je mogoče brezplačno naložiti na spletni strani projekta.
Četudi koroški Slovenci že več kot stoletje živijo ločeno od rojakov v Sloveniji, je avtorica prepričana, da so še vedno del skupnega naroda, »vsem razlikam navkljub. Bi pa pritrdila posrečeni oznaki, ki jo je v Celovških pogovorih izrekla moja intervjuvanka Bernarda Fink Inzko, da ima koroški Slovenec predvsem svojo identiteto, čuti se Slovenca, toda ne kot brat tistega čez mejo, ampak bolj kot bratranec. Naj dodam, da so bratranci in sestrične v zdravi družini njen dragoceni, zaželeni, dopolnjujoči del.« Prepričana je tudi, da ima slovenska kultura na avstrijskem Koroškem še prihodnost, »marsikdaj dam prav Jožetu Wakounigu, še enemu mojih intervjuvancev, ki ga je bolj strah za prihodnost slovenščine v Sloveniji kot na Koroškem.«
Celovški pogovori novinarke mariborskega Večera Darke Zvonar Predan so izšli v okviru čezmejnega projekta Smart Tourist pri celovški Mohorjevi družbi. Na spletni strani projekta si je knjigo mogoče naložiti brezplačno.
