Naloga pisatelja ni nič drugega kot …

    besedilo URŠA PETERNEL

... odkriti v naravi to, mimo česar gredo drugi z odprtimi očmi in ne vidijo. To je zapisal Fran Saleški Finžgar (1871–1962), pisatelj, dramatik in pesnik, rojen v Doslovčah. Njegova rojstna hiša je preurejena v muzej na prostem in je del Poti kulturne dediščine Žirovnica.

»Karkoli vzameš v roke, je vsaj delno avtobiografsko. Ves Gospod Hudournik je avtobiografski, seveda z dodano 'veliko žlico domišljije'. Hudournik je bil pravzaprav on sam, pisatelj. Tako so ga tudi klicali domačini, ko je prihajal iz Ljubljane; in po navadi je stopil z vlaka, ko se je pripravljajo k nevihti. Do svoje gorske koče Murke v bližini Zabreške planine je prišel večkrat moker kot suh, in ko so ga kmetje videli stopati z vlaka, so hiteli pospravljati seno ...« pravi Petra Kržan, vodička po pisateljevi rojstni hiši.

Tudi mladinsko delo Študent naj bo je imenitna knjiga o tem, kakšne težave je imel, ko je prišel prvo leto v Ljubljano študirat. Celotno svoje življenje je sicer Finžgar opisal v delu Leta mojega popotovanja. Pisal je tudi za mladino, Petra Kržan posebej omenja dela Študent naj bo, Gospod Hudournik, Iz mladih dni, Leta moje mladosti ... Potem je tu roman Iveri, ki ga odlikujejo poetični opisi narave.

»Znal je napisati dovolj preprosto za ljudstvo, a hkrati še zmeraj privlačno za študirane ljudi ...« pravi Petra Kržan o tem, v čem je po njenem mnenju največja vrednost Finžgarjeve literature. O njegovem značaju pa, da je bil blage narave, zdrava moralna avtoriteta, vedno se je zavzemal za poštenost in resnico, ne glede na politično usmeritev.