France Voga

    besedilo SUZANA P. KOVAČIČ

France Voga z Dovjega v občini Kranjska Gora je človek mnogih talentov. Veliko zanimivega o ljudeh, ki so živeli v Mojstrani in na Dovjem, ter o kulturnih in naravnih lepotah lahko izvemo v njegovih knjigah, kot so Spomini na Dovje (1989, 2009), Mojstrana, njen nastanek, razvoj in turizem (2007), Čas, ko so pele ptičice (2014). Njegove prve objave segajo v čas, ko je bil kot metalurški tehnik zaposlen pri plavžih v jeseniški železarni. Za krstno uprizoritev na Dovškem odru je napisal dvoje dramskih del. Prva igra z naslovom Kar sem rekel, sem rekel (zgodovinska drama, 1991), v kateri je upodobil lik duhovnika, skladatelja, gornika in zavednega Slovenca Jakoba Aljaža, je napisana po resničnem dogodku o domačinu Ivanu Brencetu, ki se je uprl cesarju. Dramsko delo je posodobil, lani so ga uprizorili na jeseniškem odru pod še aktualnejšim naslovom Slovenec za vse čase. Druga igra z naslovom Past za ščurke (psihološki triler, 1998) obravnava družbeno problematiko. Tretje dramsko delo z naslovom Vlak je pripeljal (odrski omnibus o turizmu v Mojstrani, 2007) je scenarij za igro na prostem, ki je bila uprizorjena ob stoletnici Turističnega društva Dovje - Mojstrana. Objavil je tudi več člankov, v katerih obravnava zgodovinsko tematiko. Leta 2009 se je France s knjigo poklonil rodbini Voga. Leta 2013 je izšla knjiga Koš navihanih ali Sto zgodb za smeh. Leta 2017 so bile izdane Triglavske pripovedke, ki sta jih po izvirniku Mirka Kunčiča priredila Metka Kern Trček in France Voga, ilustrirala pa akademska slikarka Špela Oblak.