Globasnica

Dvojezična občina Globasnica/Globasnitz v osrčju Podjune je nekaj posebnega. Nikjer ni na tako majhnem prostoru strnjene toliko zgodovine kot v sami vasi in na bližnji gori svete Eme nad njo.

    besedilo JOŽE KOŠNJEK
    fotografija JOŽE KOŠNJEK, OBČINA GLOBASNICA

Ko so v preteklem stoletju začeli arheologi brskati po zemlji v Globasnici v Podjuni oziroma Jueni in nato na Junski gori oziroma gori Svete Eme nad njo, so bili presenečeni. Na sorazmerno majhnem območju so našli toliko dragocenih arheoloških izkopanin kot le redko kje. V tem delu Podjune se je strnila zgodovina od Keltov in Rimljanov, Vzhodnih Gotov do Slovanov. Če upoštevamo, da je v tedanjih časih tod potekala pomembna trgovska in popotniška žila in da so ob njej in nad njo nastajale obrambne točke, in da so začeli v te kraje prihajati tudi romarji, je to območje pravi zgodovinski oziroma arheološki biser. V to nas prepriča že obisk Muzeja v središču Globasnice, kjer nas že na dvorišču pozdravijo najdbe antičnih grobov. Globasnica in nad njo ležeča 840 metrov visoka gora svete Eme ali Junska gora sta del Geoparka Karavanke in točki romarske poti svete Eme.

Župan občine Globasnica Bernard Sadovnik je povedal, da sanacija poškodovane Rozalijine votline poteka in bo predvidoma spomladi skupaj z izvirom zdravilne vode znova dostopna. Sanacija bo stala okrog 200.000  evrov, ki so jih zagotovili skladi Evropske unije, društva in posamezniki. Tudi cesta na Emino goro zaradi poškodb za avtobuse ni prevozna. Ko bo sanacija končana, bomo obvestili javnost, sporoča župan Bernard Sadovnik.

Ostanki petih cerkva

Na goro svete Eme ali Heme pelje asfaltirana cesta iz Globasnice, ki se konča s parkiriščem, od katerega je do vrha deset minut hoje. Na gori gospodari mogočna stoletna lipa, nad njo, na samem vrhu, pa kraljuje cerkev, posvečena sveti Emi in Doroteji. Zgrajena je bila leta 1489 in leta 1519 posvečena tudi sveti Emi. Po letu 1680, ko je Podjuni grozila kuga in ko so ljudje z molitvami prosili za pomoč sveto Rozalijo, zavetnico proti kugi, in ko so prošnje očitno zalegle, so k cerkvi prizidali še kapelo, posvečeno sveti Rozaliji. Cerkev na Emini gori ima mnoge dragocenosti, na primer šest oltarjev, med katerimi sta na glavnem upodobljeni sveti Ema in Doroteja, freske iz zgodnjega 17. stoletja in rezbarske mojstrovine. Cerkev na Junski gori je ena redkih, ki je posvečena slovanski svetnici Emi, ki je pokopana v Krki/Gurk na Koroškem, v samostanu, ki ga je sama zgradila.

Streljaj od cerkve je bogato arheološko najdišče. Ljudje iz doline so se pred najrazličnejšimi napadalci najpogosteje umikali na gore in tam gradili svoja bivališča in svetišča. Zemlja je skozi zgodovino pokrila ostanke keltskega in rimskega bivališča in temelje petih cerkva iz časov zgodnjega krščanstva in obdobja naselitve Vzhodnih Gotov oziroma Arijancev. Na Emini gori so našli ostanke romarske hiše in krstilnice, izkopanih pa je bilo tudi nekaj grobov.

Votlina speče Rozalije

Pod cerkvijo in izkopaninami je nova posebnost Emine gore: votlina svete Rozalije. V njej so domačini postavili leseno kapelico, vanj pa položili kip speče svetnice. Zakaj je v Podjuni sveta Rozalija tako čaščena. Svetnica, rojena v Palermu v Italiji, je svoje rodno mesto obvarovala pred kugo, zato so tudi ljudje v Podjuni leta 1680, ko jih je ogrožala kuga, njo prosili za pomoč. Pomagalo je. Kuga se ni znesla nad Podjuno. V zahvalo so k cerkvi na gori prizidali kapelico, v skalno votlino pa položili njen kip.

Rozalije ali Rozalke pa ne častijo samo zaradi kuge, ampak tudi zato, ker naj bi rešila smrti mladega fanta, ki ga je očim porinil s pečine na gori, pa je svetnica pomagala, da je ostal živ… Ta dogodek je upodobljen v cerkvi na vrhu gore.

Blizu votline pa je izvir vode, za katero pravijo, da je zdravilna za oči. Mnogi obiskovalci so z njo operejo obraz in oči, mnogi pa ob koritu, po katerem teče, posedijo in molijo za zdravje. Zaradi te vode so na gori speljali meditacijsko in zdravilno pot z naslovom »Ad fontes – K izvirom«.

Leta 2014 so začele v votlini in ob poti k njej odpadati skale. Obisk je postal nevaren. Votlino so zaprli, del vode pa so speljali na varnejše mesto, tako da lahko še naprej služi svojemu namenu. Spomladi bo obisk votline in izvira vode spet varen! V Globasnici pa se julija vsako leto z žegnanjem spomnijo svoje zavetnice Rozalije.

Tri poti

Gora svete Eme je že dolgo ena od najbolj znanih koroških arheoloških posebnosti. Vedno bolj je tudi cilj romarjev. Od leta 2000 naprej je gora tudi kulturno središče. Na pobudo pokojnega koroškega pesnika in prevajalca slovenskega rodi Fabijana Hafnerja organizirajo vsako leto na predvečer velikega šmarna 14. avgusta prireditev z naslovom »Trivium/Tri poti/Drei Wege«. Na ta večer se na najbolj znani podjunski gori srečajo literati, glasbeniki in likovniki, ko se tri poti združijo v eno!

Emina romarska pot je dolga 688 kilometrov in povezuje kraje, povezane z Eminim življenjem oziroma z njenimi posestmi. Začetek poti je v Pliberku, nato pa se po prestopu mejnega prehoda Raunjak nadaljuje v Mežico, v Črno, mimo Ivarčkega jezera do Slovenj Gradca in naprej skozi Maribor do Ptuja in Ptujske gore. Pot obišče Kozjansko, del Dolenjske, Žiri, Crngrob, Jošt nad Kranjem, Železnike, Bohinj, Vrbo, Begunje, Drago, planino Prevala – Ljubelj in Borovlje ter se konča v Krki, kjer je sveta Ema pokopana.