S poznavalci Karavank odkrijte literaturo in kulturo.
Žirovnica z okolico
Pot kulturne dediščine Žirovnica je ena najlepših tematskih poti v Sloveniji. Povezuje štiri rojstne hiše velikanov slovenske književnosti: Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna, vanjo pa je vključen tudi čebelnjak Antona Janše. Desetkilometrska krožna pot se najpogosteje začne v Vrbi, pohodniki pa v štirih urah doživijo utrip krajev pod Stolom, ki so navdihovali pesnike in pisatelje, se potopijo v preteklost in podoživijo zgodbe, mojstrsko zapisane v pesmih in romanih velikih mož slovenske literature.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica
Anton Janša je slovel po Kranjskem zaradi posebno uspešnega in umnega čebelarjenja, tako da so nanj postale pozorne tudi oblasti. Cesarica Marija Terezija ga je dala poklicati na Dunaj, da bi imel javna predavanja o čebelarstvu.
Begunje na Gorenjskem
Begunje so eden od najbolj slikovitih zgornjegorenjskih krajev. Številni ga poznajo predvsem kot rojstni kraj legendarnih bratov Avsenik in kot sedež družbe Elan, nekoč paradnega konja slovenskega gospodarstva, vse bolj pa je kraj poznan tudi zaradi izjemne kulturne dediščine in čudovite narave.
Aleksander Mežek – glasbenik
»Samo sledil sem tistemu, kar je prihajalo v moje življenje,« pravi Aleksander Mežek, priljubljeni kantavtor, ki še vedno z veseljem ustvarja, snema, se povezuje z glasbeniki. Svoje ime v svetu glasbe je ponesel tudi v kraje zunaj naših meja. Pesem Siva pot, ki jo je po originalu Johna Denverja priredil med bivanjem v Angliji in v slovenskem jeziku prvič zapel leta 1975, je ponarodela.
Radovljica z okolico
V Radovljici, središču Dežele, kot tudi rečemo gorenjski ravnini med Savo in Karavankami, se je pred nekaj več kot četrt tisočletja rodil Anton Tomaž Linhart, slovenski intelektualec in razsvetljenec, prvi dramatik, začetnik modernega slovenskega zgodovinopisja in visoki državni uradnik.
Benjamin Gracer, Poezija Josipa Vandota
Pesnik Benjamin Gracer, domačin iz Kranjske Gore, odličen poznavalec življenja in dela Josipa Vandota
Občina Kranjska Gora je podprla ponatis pesniške zbirke v Kranjski Gori rojenega mladinskega pisatelja Josipa Vandota. Bralci ga seveda najbolj poznajo po njegovem legendarnem literarnem junaku Kekcu, manj znano pa je, da je pisal tudi pesmi; v zbirko jih je pod naslovom Bele noči: gorska romanca pred tridesetimi leti prvič izbral in uredil Benjamin Gracer.
Milka Hartman – Odkritje spominske table
Milka Hartman je bila desetletja edina javno prisotna pesnica med Slovenci na Koroškem. Na gospodinjskih tečajih ni učila samo kuhanja, temveč predvsem ljubezen do slovenske besede in kulture. V Pliberku sedaj nanjo spominja postaja Slovenske pisateljske poti.
Finžgarjeva hiša
Naloga pisatelja ni nič drugega kot odkriti v naravi to, mimo česar gredo drugi z odprtimi očmi in ne vidijo. To je zapisal Fran Saleški Finžgar (1871–1962), pisatelj, dramatik in pesnik, rojen v Doslovčah. Njegova rojstna hiša je preurejena v muzej na prostem in je del Poti kulturne dediščine Žirovnica.
Janez Jalen – pisatelj, dramatik in duhovnik
Janez Mulej je pranečak Janeza Jalna in skrbnik njegove zapuščine. Je vodič po Jalnovi rojstni hiši na Rodinah in njegovo vodenje je posebej dragoceno zato, ker se pisatelja in dramatika še dobro spominja.
Avsenikova narodnozabavna glasba
V Begunjah je zibelka slovenske narodno-zabavne glasbe, ki sta jo ustvarila brata Slavko in Vilko Avsenik. Družinsko glasbeno tradicijo nadaljujejo z Ansamblom Saša Avsenika.
Zgodovina krščanstva
Knjiga Jožeta Tilla pripoveduje o zgodovini krščanstva na Koroškem z uvodnimi mislimi o zgodovini, človeku kot zgodovinskemu bitju in kulturi spominjanja. Na osnovi lokalne cerkvene zgodovine na Koroškem (in v sosednjih regijah) avtor popelje bralstvo v splošno cerkveno zgodovino krščanstva. Lok sega od začetkov v antični in noriški dobi čez sledeči skoraj dve tisočletji do neposredne sedanjosti v prvih dveh desetletjih 21. stoletja.
Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah
S skoraj šeststo dogodki na leto Dom prosvete Sodalitas v Tinjah (Tainach) na Koroškem ni samo v samem vrhu slovenskih izobraževalnih ustanov, temveč to velja tudi v širšem avstrijskem merilu. Ustanovo imenujejo tudi hiša dialoga – utemeljena na krščanskih načelih je kraj srečevanj za vse.
Lucija Mirkac – Garatar
Avtorica Lucija Mirkac predstavlja pesniško zbirko GARATAR. Garatar pomeni dom, hkrati pa teman gozd mrtvih, kjer umrli izpod drevesnih korenin šepetajo svoje zgodbe. Vendar je Garatar v svojem pozabljenem bistvu tudi kraj očiščenja. Znati sprejeti tako življenje kot smrt – to je bistvo Garatarja.
Heinz Dieter Pohl – Kärnten / Koroška
15. maj je obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe. V spomin na ta osrednji ustanoviteljski dokument Republike Avstrije se Karl Hren, direktor Mohorjeve, pogovarja s Heinzom-Dieterjem Pohlom o novi knjigi Kärnten / Koroška.
Über.Leben.Grenze – Birgit Sabine Sommer
Mohorjeva družba je vabila na predstavitev knjige »Über.Leben.Grenze.« Kako živijo, kako so živeli in kako preživijo in so preživeli ljudje v grapah ob koroško-slovenski meji? V literaturi, v intervjujih, izvlečkih iz listin in v pripovedih se prepletajo bojazen, veselje, opojnost in napori.
