Tisoč let skupne slovenske in nemške dediščine imen

    besedilo BOJAN WAKOUNIG

Številna krajevna imena na avstrijskem Koroškem, četudi so zapisana v nemščini, dajejo že na prvi pogled vedeti, da so slovenskega izvora, druga so očitno nemškega porekla, pri nekaterih pa korenine segajo še dlje nazaj, v čase Rimljanov in do keltske poselitve. Upokojeni profesor jezikoslovja na celovški univerzi Heinz-Dieter Pohl se s to dediščino in njenim razlaganjem ukvarja že desetletja. Po dolgi vrsti publikacij o tem vprašanju je okviru evropskega projekta Smart Tourist – SPread the Karawanks (Doživeti in prebirati Karavanke) pri celovški Mohorjevi družbi izdal v nemščini knjigo Kärnten/Koroška – 1000 Jahre gemeinsames slowenisches und deutsches Namensgut (1000 let skupne slovenske in nemške dediščine imen). Na računalnik, tablico ali pametni telefon si jo je mogoče naložiti na spletni strani projekta.

»Dediščina krajevnih imen je zanimiva predvsem zaradi tega, ker je del Koroške do danes ostal dvojezičen. Tudi v danes povsem nemško govorečih okoljih so številna stara krajevna imena s slovenskim izvorom. Enako velja za Vzhodno Tirolsko, Lungau na Salzburškem in Štajersko ter večji del jugovzhodne Gornje in južne Spodnje Avstrije,« pravi Pohl. Keltska dediščina se je ohranila v imenu dežele Karantanija/Koroška/Kärnten. »Ime dežele izvira iz keltskih ali predkeltskih korenin, je torej predslovansko in je bilo prevzeto iz rimskega obdobja. Verjetno pomeni skalnato okolico ali gorovje.«

Heinz-Dieter Pohl je knjigo o tisočletni dediščini slovenskih in nemških imen na Koroškem izdal v okviru projekta Smart Tourist pri celovški Mohorjevi družbi.

 

Profesor Heinz-Dieter Pohl je do upokojitve poučeval na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu. Visokošolska ustanova na domovinsko pravico dveh jezikov v deželi vidno opozarja z dvojezično tablo.

Intervju - Heinz Dieter Pohl