O knjigi

Mejno območje med Avstrijo in Slovenijo je zelo zanimivo: različni jeziki in različne kulture imajo stoletja stare povezave v skupni državi, katere razpad je v 20. stoletju privedel do vojn in konfliktov. Sredi vsega tega se je znašla Mohorjeva, ki je bila leta 1851 ustanovljena kot eno prvih koroških društev z namenom izdajanja slovenskih knjig. Zaradi pomena, ki ga je imela za celoten slovenski jezikovni prostor, in zaradi krščansko-socialne usmerjenosti so jo etnično-nacionalni (nove meje) in ideološki konflikti (kapitalizem proti komunizmu) v avstrijsko-slovenskem jezikovnem prostoru posebej prizadeli. Ob tem je Mohorjeva postala posrednica med obema državama in posrednica jezika ter kulture na obeh straneh meje. V pričujoči knjigi naj bi na temelju te njene posebne zgodovinske vloge razmislili o novih poteh in izhodiščih razvoja avstrijsko-slovenskega mejnega območja.

O izdajatelju

Hanzi Tomažič je kot solastnik spletne in komunikacijske agencije ilab crossmedia tudi še naprej publicistično dejaven. Pred tem je bil dolga leta glavni urednik Nedelje, cerkvenega časopisa v slovenskem jeziku v krški škofiji. Absolvent Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je opravljal tudi vodstvene funkcije pri več medijskih projektih na Koroškem in v Sloveniji. Kot direktor Radia Korotan je sodeloval pri ustanovitvi zasebne radijske postaje v slovenskem jeziku, v času demokratizacije v Republiki Sloveniji pa je bil eden od začetnih pomočnikov pri oživitvi dnevnika Slovenec v Ljubljani. Bil je soustanovitelj mladinske pobude „Slovenščina, moj jezik“ za ohranitev slovenskega jezika na Koroškem in dolgoletni odbornik Krščanske kulturne zveze.

Misli za na pot

Koroška, najjužnejša zvezna dežela Avstrije, ki meji na Italijo in Slovenijo, ni le “lei ans”, torej turistično zanimiva melanholična mešanica treh kulturnih krogov, ampak tudi zgled srednjeevropske regije za pospešeno spremembo strukture, ki sta jo ob prelomu stoletja sprožili digitalizacija in globalizacija. To zelo izrazito potrjuje obsežna študija raziskovalne družbe Joanneum Research po naročilu koroške delavske zbornice iz jeseni 2021. V študiji opozarjajo predvsem na novo drugo oporno točko dežele: če se je doslej dojemala predvsem kot dežela turizma, prihaja zdaj večina ustvarjene vrednosti iz industrije. Proizvajalec polprevodnikov Infineon v Beljaku/Villach ali avtomobilski dobavitelj Mahle v Šmihelu pri Pliberku/St. Michael bei Bleiburg sta na vrhu niza visoko produktivnih in zelo izkušenih industrijskih podjetij. Zaradi njune dejavnosti se lahko Koroška zdaj v mednarodnem kontekstu primerja z visoko razvitimi evropskimi industrijskimi regijami. Ta razvoj se bo z dokončanjem železniškega predora skozi Golco/Koralm, ki bo osrednje koroško območje še bolj približal obema največjima avstrijskima mestoma Gradcu in Dunaju, po vsej verjetnosti še pospešil. Študija pa nakazuje tudi probleme, ki se bodo v deželi z roko v roki pojavili ob tem razvoju, čeprav je sam po sebi zelo razveseljiv: pomanjkljive možnosti šolanja, izobraževanja in kvalifikacije, pomanjkanje kvalificirane delovne sile, prepočasen tempo pri izgradnji digitalizacijske infrastrukture. In tu vstopa v igro Mohorjeva/Hermagoras. Ta 170 let stara osrednja ustanova koroških Slovencev in Slovenk ima namreč ravno v zvezi s problematičnimi koroškimi področji desetletja izkušenj in je postala izvedena na področju oskrbe in izobraževanja otrok in mladine. To združuje z odprtostjo v svet, s samoumevno uporabo več jezikov in osredotočenjem na srčno kulturo: vse to so izhodišča za uspešno prihodnost Koroške. Izobrazba – digitalizacija – kultura so bile zato tudi teme pogovorov z osebnostmi iz tega prostora. Pri tem gre vedno za držo v razgibanih časih. In tako pogovori ne prinašajo le pogleda nazaj, ampak gledajo tudi v prihodnost in so s tem kompas za vse, kar leži pred nami. Branje prispevkov naj nam pomaga bolje predvideti in načrtovati prihodnost, izogniti se stranpotem ali temu, da bi zašli na enosmerno cesto, in na križiščih izbrati pravilen odcep. S tem bo Koroška in tudi celotna regija ohranila in dogradila življensko kvaliteto.

Hanzi Tomažič

martina.kanzian@mohorjeva.at

Križišča in enosmernice

založbi Mohorjeve