V Kropi si roko podajata kovaštvo in umetnost

    besedilo MARJANA AHAČIČ

Kropi pogosto rečejo tudi zibelka kovaštva. Zaradi izjemno dobro ohranjene kovaške dediščine in slikovitih pogledov, ki se odpirajo tako rekoč na vsakem koraku, so domačini na kraj zelo ponosni, iz leta v leto pa je tudi vedno bolj priljubljena med obiskovalci od drugod. Kropa se ponaša z zelo bogatim kulturnim izročilom ter številnimi izstopajočimi posamezniki, ki so ime kraja ponesli v svet.

Tako se je prav v Kropi junija 1910 rodil sloviti operni pevec Anton Dermota, kasneje tri desetletja prvi tenorist v dunajski državni operi. »Še slišim nenehne, stotere glasove kladiv, še zmeraj vidim pred seboj žareča ognjišča, obdana s preprostimi, iz desk zbitimi lopami ... Eno od tistih starih lopatastih koles se v Kropi še danes vrti kot zanimivost iz nekdanjih časov,« se otroštva v Kropi spominja v svoji avtobiografiji z naslovom Tisoč in en večer.

Kropa je danes živahno, slikovito mestece, katerega življenje temelji na bogatem železarskem pa tudi kulturnem izročilu. Na začetku starega trškega jedra stoji Klinarjeva hiša, nekoč dom fužinarjev, danes Kovaški muzej. V zadnjih letih v Kropi pospešeno oživljajo dogajanje v kulturnem domu. Ena od prireditev, na katere so posebno ponosni, je Festival gledališča, ki ga bodo letos pripravili sedmič zapored. V prvih dneh julija pa tradicionalno pripravijo Kovaški šmaren. Prireditev v obliki, kot jo poznamo danes, v Kropi prirejajo četrt stoletja, sicer pa ga Kroparji praznujejo že skoraj tristo let, od takrat, ko je bila blagoslovljena cerkev kroparske Matere božje.