V Kropi si roko podajata kovaštvo in umetnost
besedilo MARJANA AHAČIČ
Kropi pogosto rečejo tudi zibelka kovaštva. Zaradi izjemno dobro ohranjene kovaške dediščine in slikovitih pogledov, ki se odpirajo tako rekoč na vsakem koraku, so domačini na kraj zelo ponosni, iz leta v leto pa je tudi vedno bolj priljubljena med obiskovalci od drugod. Kropa se ponaša z zelo bogatim kulturnim izročilom ter številnimi izstopajočimi posamezniki, ki so ime kraja ponesli v svet.
Tako se je prav v Kropi junija 1910 rodil sloviti operni pevec Anton Dermota, kasneje tri desetletja prvi tenorist v dunajski državni operi. »Še slišim nenehne, stotere glasove kladiv, še zmeraj vidim pred seboj žareča ognjišča, obdana s preprostimi, iz desk zbitimi lopami ... Eno od tistih starih lopatastih koles se v Kropi še danes vrti kot zanimivost iz nekdanjih časov,« se otroštva v Kropi spominja v svoji avtobiografiji z naslovom Tisoč in en večer.
Kropa je danes živahno, slikovito mestece, katerega življenje temelji na bogatem železarskem pa tudi kulturnem izročilu. Na začetku starega trškega jedra stoji Klinarjeva hiša, nekoč dom fužinarjev, danes Kovaški muzej. V zadnjih letih v Kropi pospešeno oživljajo dogajanje v kulturnem domu. Ena od prireditev, na katere so posebno ponosni, je Festival gledališča, ki ga bodo letos pripravili sedmič zapored. V prvih dneh julija pa tradicionalno pripravijo Kovaški šmaren. Prireditev v obliki, kot jo poznamo danes, v Kropi prirejajo četrt stoletja, sicer pa ga Kroparji praznujejo že skoraj tristo let, od takrat, ko je bila blagoslovljena cerkev kroparske Matere božje.
Muzejska hiša Fovšaritnica: v njej je stanovalo od osem do devet družin, pripoveduje domačin Anže Habjan, ki danes upravlja hišo. V njej zdaj živi le še njegova stara teta, skoraj stoletna gospa Marija Lazar. Za obiskovalce je hiša odprta po dogovoru.
Tina Dokl
Stavba, na kateri se še vidijo značilnosti stare kroparske hiše. Na vrhu, kjer so živeli reveži, je bilo pozimi tako mrzlo, da so pod pernicami spali v plaščih in s kapami, pa se jim je na brkih kljub temu ponoči srež nabiral.
Tina Dokl
Farna cerkev svetega Lenarta je ena od dveh cerkva v Kropi. V njej so med drugim freske domačina Janeza Krstnika Potočnika, sodobnika v Kamni Gorici rojenega Matevža Langusa in pesnika Franceta Prešerna.
Tina Dokl
Staro trško jedro Krope se začne z »bajerjem«, v katerega vsako pomlad spuščajo barčice, lesene ali papirnate makete hišk z lučjo v notranjosti, s katerimi po stari kroparski šegi naznanijo prihod pomladi.
Tina Dokl
