Hišna imena ohranjajo na obeh straneh Karavank

    besedilo URŠA PETERNEL

Tako na Gorenjskem kot na avstrijskem Koroškem ohranjajo poseben del kulturne dediščine, to so slovenska hišna in ledinska imena. Domačini na obeh straneh Karavank v hišnih in ledinskih imenih čutijo ponos in pripadnost kraju in svojim koreninam. Tako v Sloveniji kot v Avstriji je raba hišnih imen vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, njihovo zbiranje pa se še nadaljuje.

Na Gorenjskem so se prve pobude za zbiranje hišnih imen okrog leta 2005 pojavile na Dovjem in v Mojstrani. Projekti, namenjeni raziskovanju in zapisovanju hišnih imen, so kasneje zaživeli pod okriljem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in se razširili na druge občine. V zadnjih desetih letih so zbrali že več kot 12 tisoč imen, ne le na Gorenjskem, temveč tudi v Osrednjeslovenski regiji, in z glinenimi tablicami označili okoli sedem tisoč domačij.

Pri zbiranju hišnih imen so že pred leti vzpostavili tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci. Med letoma 2011 in 2015 je potekal evropski projekt FLU-LED, v sklopu katerega je nastala enotna metodologija zbiranja, dokumentiranja in zapisovanja, zaživel pa je tudi skupni, čezmejni Kulturni portal hišnih in ledinskih imen (www.ledinskaimena.si). Javnosti je dostopen interaktivni elektronski zemljevid, izšlo pa je tudi več tiskanih zemljevidov.

Na južnem Koroškem sicer že vrsto let deluje Iniciativa za ohranjevanje ledinskih in hišnih imen, ki skrbi za ohranjanje slovenskih ledinskih in hišnih imen na »senčni strani Karavank«.


Eden od zemljevidov s slovenskimi ledinskimi imeni Žihpolja na avstrijskem Koroškem