Kulturna steza, ki povezuje Koroško na Komlju in Strojni
besedilo BOJAN WAKOUNIG
Komelj in Strojna sta skupno hribovje. Že več kot sto let pa ju ločuje državna meja. Življenje ob meji je ljudi v strminah vzhodno od Pliberka na avstrijskem Koroškem in severno od Prevalj in Raven na slovenskem Koroškem zaznamovalo, predvsem tiste na nekdanji jugoslovanski strani. V okviru evropskega projekta SPread the Karawanks – Doživeti in prebirati Karavanke nastajata čezmejna kulturno-zgodovinska literarna pot in kulturno-turistični vodnik, ki bosta prikazala tako literarno in umetniško dediščino kot sedanjost na Komlju. Pot je mogoče začeti ali pri cerkvi na Strojni ali s Komeljskega vrha na avstrijski strani. Od tam zavije skozi gozd proti meji. Odprejo se pogledi na skrbno pokošene travnike in mimo samotnih kmetij pot pripelje do Strojne. V stavbi poleg cerkve je Spominska soba bukovnikov na Strojni. Posebno mesto je namenjeno domačemu ljudskemu pesniku Blažu Mavrelu. Nekoliko iz vaškega središča Strojne je Janeževa domačija. Spomeniško zaščitena gorska kmetija, ki izvira s konca 17. ali z začetka 18. stoletja, ohranja podobo starinske arhitekture, strehe so še vedno krite z lesenimi skodlami. V dolini, na vzhodnem vznožju Komeljskega hribovja, so Libeliče. V slovensko zgodovino so se zapisale z dveletnim bojem, da naj zanje obvelja krajevni rezultat glasovanja na koroškem plebiscitu iz leta 1920, ne izid celotne cone A. Prvega oktobra leta 1922 so dosegli, da je vas postala del Kraljevine Jugoslavije. Na to spominja Plebiscitni muzej v prostorih libeliškega župnišča.

S spomeniškim varstvom zaščitena Janeževa domačija na Strojni je stara okoli štiristo let in ohranja tradicionalno arhitekturo.
Bojan Wakounig

Domači mošt (jabolčnik), suhe klobase in črni rženi kruh – to je »ta prava koroška mavžna.« Turistične kmetije na Strojni in Komlju jih pripravljajo svojim gostom.
Bojan Wakounig

Spominska soba bukovnikov na Strojni namenja posebno mesto domačemu ljudskemu pesniku Blažu Mavrelu (1896–1977).
Bojan Wakounig

Znamenita brizgalna, ki so jo naprej odnesli Potočani Libeličanom, na koncu pa so jo ti spet »ugrabili« nazaj.
Bojan Wakounig

Helena Sekalo z Janeževe domačije zgledno skrbi za stavbno dediščino. Izkusila je trpke omejitve življenja ob strogi ideološki meji.
Bojan Wakounig