Moje pesmi niso mračne, ampak so resnične

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Mohorjeva založba iz Celovca je v okviru projekta Smart Tourist izdala pesniško zbirko Lucije Mirkac z Leš pri Prevaljah na Koroškem. Pesniško zbirko je avtorica poimenovala Garatar. Na vprašanje, kaj pomeni Garatar, je odgovorila, da Garatar pomeni dom, hkrati pa teman gozd mrtvih, kjer pokojni izpod drevesnih korenin šepetajo svoje zgodbe. Garatar pa je v svojem pozabljenem bistvu tudi kraj očiščenja. Znati sprejeti tako življenje kot smrt – to je bistvo Garatarja. Za pesmi svoje druge pesniške zbirke, prva je izšla leta 2014, pravi, da niso mračne, ampak resnične. So pa tudi malo melanholične, kar je značilnost Korošcev. Če pogledamo naše ljudske pesmi, pravi, je veselih samo za prgišče. Lucija Mirkac je študentka zadnjega letnika primerjalne književnosti in slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer se največ posveča slovenski katoliški liriki in narečjem. Sprva je kazalo, da bo glasbenica, saj je odraščala v glasbeni družini, vendar jo je premamila literatura. Je ljubiteljica gledališča in včasih tudi kaj napiše za svojo gledališko skupino. Pravi, da Koroška diha drugače kot drugi deli Slovenije, zaznamuje jo posebna pokrajina, ki vpliva na ustvarjalnost. Tudi zato se je v slovenskem in koroškem delu Slovenije rodilo toliko uspešni literatov. Lucija Mirkac piše tudi v poljščini, saj je njena mama Poljakinja. 

Naslovnica pesniške zbirke Garatar