Kako je Krpan rešil Dunaj

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Znamenita povest Frana Levstika iz leta 1858 je po zaslugi Mohorjeve iz Celovca sedaj prevedena tudi v nemščino. Krpanova zgodba je zdaj na voljo tudi nemško govorečim bralcem.

Fran Levstik (1831–1887) je leta 1858 objavil povest o nenavadno močnem človeku Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici. Knjiga je bila uspešnica in je med najbolj branimi otroškimi knjigami v slovenski književnosti. Od letos naprej bodo po zaslugi Mohorjeve iz Celovca in prevajalca Adriana Kerta zgodbo lahko brali tudi nemško govoreči bralci. Naslov prevedene knjige je Martin Krpan und der Riese von Wien (Martin Krpan in velikan z Dunaja). Prevodu dajejo še posebno težo izvirne ilustracije Toneta Kralja.

Zgodba o silaku iz Kranjske, ki je osmešil dunajsko gospodo in njeno nemoč pred krvoločnim silakom Brdavsom, je preprosta. Martina Krpana, ki je tihotapil angleško sol iz Trsta v notranjost dežele, zato so nanj prežali mejaši, vendar so se spopada z njim bali, je nekega zimskega dne na poti v Trst srečal sam dunajski cesar Janez in bil pozoren, kako je možakar z lahkoto dvignil kobilico s tovorom vred in jo prestavil na drugo stran ceste. Ob tem se je cesarju, ki ga ni prepoznal, zlagal, kaj tovori. Rekel je, da kresilno gobo in nekaj brusov in da tovora zaradi mraza ne sme pokazati. Čez nekaj časa je Dunaj ustrahoval krvoločni velikan Brdavs, ki je pokončal vse, kar mu je prišlo naproti. Dunaj mu ni mogel do živega. Zato je kočijaž cesarja spomnil na srečanje s Krpanom. Ta je velel poslati ponj in nato še po kobilico, saj so bili cesarski konji za Krpana preslabotni. Krpan je z mesarico, ki jo je sam skoval v cesarski kovačnici, Brdavsu odsekal glavo in za plačilo zahteval listino s cesarskim žigom, da bo lahko svobodno tovoril angleško sol.

Martina.Kanzian@mohorjeva.at