Ni ulice, je pa Borova hiša

    besedilo  MARJANA AHAČIČ

29. septembra 1993 je v Radovljici, star osemdeset let, umrl pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Matej Bor. Kot Vladimir Pavšič se je rodil leta 1913 v Grgarju pri Gorici, Matej Bor pa je njegovo partizansko in umetniško ime. V slovensko literaturo je s pesniško zbirko Previharimo viharje stopil med drugo svetovno vojno. Iz tega obdobja so znane številne Borove domoljubne pesmi; najbolj Hej brigade in Jutri gremo v napad.

Po vojni se je do upokojitve preživljal s pisanjem, zlasti s prevajanjem Shakespearove dramatike – prevedel je kar 18 njegovih dram. Pisal je gledališke drame, scenarije, romane in novele, gledališke kritike, eseje in epigrame ter poezijo za otroke in odrasle. Napisal je tudi scenarij za film Vesna (1954).

V Radovljico, kjer je vse do smrti leta 1993 živel zelo ustvarjalno, a precej odmaknjeno življenje, je prišel z družino že leta 1960. Z bogatim zelenjem obdani stavbi na robu mesta domačini še danes rečejo Borova hiša, čeprav so jo pesnikovi potomci že pred več kot desetletjem dali v najem radovljiškemu centru za usposabljanje, delo in varstvo. Zanimivo – Radovljica po Mateju Boru ni poimenovala nobene ulice ali trga; spomin na znanega rojaka pa ohranjajo v tamkajšnji Knjižnici Antona Tomaža Linharta, kjer so ob prenovi Borove hiše uspeli ohraniti kar nekaj njegovih osebnih predmetov – med njimi pisalno mizo, za katero je ustvarjal, pa dva fotelja, očala, pisala in nekaj rokopisov, ki jih za zdaj, obnovljene in zaščitene, skrbno čuvajo v knjižničnih depojih.