Postni prti na Koroškem

Pred veliko nočjo v številnih cerkvah na Koroškem oltarje zakrijejo s postnimi prti, med katerimi so nekateri zelo stari, mnogo pa je mlajših, sodobnejših. Najstarejšega obesijo v Krki. Star je 561 let.

    besedilo JOŽE KOŠNJEK
    fotografija GREGA FLAJNIK, ARHIV DRUŽINE TUŠEK

Kar nekaj let je že minilo, odkar mi je Ivanka Kronawetter, rojena Starman (njena starša sta iz kofje Loke), znana koroška turistična vodička, povedala za koroške postne prte. Aprila leta 2012 sem o njih za Gorenjski glas napisal reportažo. Med letošnjim postom pa smo se na Gorenjskem glasu odločili spoznati to koroško posebnost od blizu. Pred veliko nočjo je za kar dva avtobusa naših naročnikov in bralcev hodilo po sledeh najznamenitejših koroških postnih prtov. Bili smo pri Gospe Sveti, v Krki, Vovbrah in Železni Kapli. Tako smo videli dva najstarejša in dva precej mlajša postna prta.

Postni prti so predvsem izraz ljudske pobožnosti, ko se je bilo treba zazreti vase in se ne spogledovati z oltarjem in oltarnimi podobami, obenem pa je bil kos poslikanega blaga, obešen pred oltarjem, izraz človekovih prizadevanj, da bi se tudi na ta način poklonil in zahvalil Bogu. Prvi postni prti so bili poslikani v devetem stoletju in so najprej prekrivali le križe in svete podobe, nato pa celoten oltarni prostor. S stoletji so postajali tudi umetniško vrednejši in poslikani z motivi iz Svetega pisma, še posebej iz Jezusovega trpljenja in starozaveznih zgodb o Adamu in Evi, Noetovi barki in Mojzesovi poti na goro Sinaj.

Krka in Vovbre

Med 163 registriranimi postnimi prti na Koroškem, tako piše v knjigi Postni prti na Koroškem (Fastentuecher in Kärnten), ki je izšla leta 2017 v Celovcu, sta dva še posebnega spoštovanja vredna. Na častnem prvem mestu je najstarejši med vsemi, postni prt v Krki/Gurku na vzhodnem delu Celovške kotline, narisan leta 1458. Meri devet metrov v višino in prav toliko v širino, na njem pa je 99 slikovnih polj s 108 prizori. Petdeset slikovnih polj je iz stare zaveze, 49 pa iz nove. Na laneno platno ga je v tehniki tempere narisal mojster Konrad iz Brež/Friesacha. Pol stoletja kasneje, leta 1504, pa je bil narisan postni prt v Vovbrah/Haimburgu nad Velikovcem. Pravijo, da je vovberški postni prt najlepši na Koroškem. V višino meri 4,20 metra, v širino pa 3,80 metra; 36 podob, po šest v šestih vrstah, pa je narisanih v barvah iz kleja. Na našem letošnjem postnem potovanju po Koroški smo si poleg dveh najstarejših v Krki in Vovbrah ogledali še postni prt v cerkvi pri Gospe Sveti na Gosposvetskem polju nad Celovcem, ki ga je v tehniki batik na platno, visoko sedem in široko pet metrov, v letih 1990–1994 naslikal Karl Wolscher. Za konec naše koroške poti pa nam je župnik v Železni Kapli Polde Zunder razložil sporočilo v kapelski farni cerkvi svetega Mihaela obešenega prta, visokega osem in širokega štiri metre. Leta 2013 ga je naslikal koroškoslovenski slikar Valentin Oman in z njim izrazil vero v človeka in njegovo pot iz teme v svetlobo.

Med 163 registriranimi postnimi prti na Koroškem sta dva še posebnega spoštovanja vredna. Najstarejši med vsemi je postni prt v Krki / Gurku na vzhodnem delu Celovške kotline, narisan leta 1458, ki meri devet metrov v višino in prav toliko v širino. Približno pol stoletja kasneje, leta 1504, pa je bil narisan postni prt v Vovbrah / Haimburgu nad Velikovcem.

Prti pod Karavankami

Če se boste morda med postom prihodnje leto odločili za ogled te koroške posebnosti, vam ne bo treba daleč. Seveda se je vredno peljati tudi do Krke in Vovber, kjer sta med postom na ogled dva najstarejša prta, ali morda do Celovca. Krškega so letos začeli restavrirati in ga je bila zato na ogled le četrtina s podobami iz Stare zaveze. Zanimivi prti pa so v bližjih cerkvah, kmalu za državno mejo, in pri njihovem nastajanju so sodelovali tudi slovenski umetniki s koroške in naše strani. V Štefanu na Zilji/St. Stefan an der Gail v Ziljski dolini med postom obesijo zanimiv, sicer manjši prt iz 19. stoletja. Beljaška stolnica svetega Jakoba je ponosna na postni prt iz leta 2004, visok pet in širok 2,4 metra, ki sta ga narisala Kranjčana – pokojni slikar Vinko Tušek in njegov sin Marko. Koroški slovenski umetnik Valentin Oman je pustil v koroški sakralni umetnosti trajne sledi. Poleg že omenjenega prta v Mihaelovi cerkvi v Železni Kapli je od leta 2006 naprej v postnem času njegov prt, visok osem in širok pet metrov, na ogled v župnijski cerkvi v Ločah/Latschach pri Baškem jezeru. Umetnik je dobil idejo leta 1991 v Piranu, ko ga je pretresla tragedija ljudi med vojno na Balkanu. Nedaleč stran, malo čez hrib, je v božjepotni cerkvi Marija na otoku/Maria Woerth ob Vrbskem jezeru med postom na ogled prt dimenzij 5,30 krat 3,30 metra, ki ga je z oljem na platno poslikala Maria Mlecnik - Olinowetz. Z zanimivim prtom se lahko pohvalijo v Borovljah/Ferlachu. Leta 1998 ga je v akrilni tehniki naslikala Maria Zdouc. Ob vznožju Karavank na koroški strani v Šmarjeti v Rožu/St. Margareten im Rosental obesijo manjši prt s podobo Jezusove smrti na križu, v Žitari vasi/Sittersdorfu pa so ponosni na dva prta, na starejšega, domnevajo, da je iz leta 1946, in mlajšega iz leta 2011, ki so ga naslikali učenci iz domače ljudske šole. Za konec pisanja pa še povabilo na ogled prtov v Dobrli vasi/Eberndorfu in Globasnici/Globasnitz. Dobrolski prt je bil naslikan v drugi polovici 18. stoletja, na njem je podoba Marije z mrtvim Jezusom v naročju oziroma pietá. Globasniški je nastal v 19. stoletju, na njem pa so upodobitve klečečega Jezusa, njegovega kronanja s trnovo krono in smrti na križu.