Regina Schaunig

Vita

Regina Schaunig, pisateljica romana se je rodila 1956 na Koroškem. V Gradcu in Celovcu je študirala nemški jezik, splošno in primerjalno jezikoslovje ter filozofijo. Objavila je številne prispevke o sodobni literaturi in bila do 2014 znanstvena sodelavka Inštituta Roberta Musila Univerze v Celovcu in delala v Koroškem arhivu literature. Izvajala je literarno- zgodovinske raziskave v okviru celovške celovite izdaje Roberta Musila in raziskovala otroštvo in mladost znane pisateljice Ingeborg Bachmann. Od leta 2014 je samostojna pisateljica, sicer pa živi v Galiciji na Koroškem.

Roman „LIHARDA. Das Leben der Hildegard von Stein"

Hildegard von Stein, ki se imenuje Liharda Kamenska in velja kot "sočutna mati Slovencev" (Anton Martin Slomšek), je živela skoraj 200 let pred Hildegardo iz Bingna in je ena izmed redkih žensk v srednjem veku, ki jim je uspelo igrati aktivno vlogo v družbi. Doma z obmejnega območja Karantanije je priljubljena svetnica iz "temnega" 10. stoletja posredovala med slovanskim in nemškim prebivalstvom, med pogani in zgodnjimi kristjani. Čeprav ji nasilje v družini ni bilo prizanešeno, je vzgojila šest otrok, razvila živahno gradbeno dejavnost in jo vodila kot ženska, ki je prebila družbene vzorce in uresničila svoje vizije. Skrbno raziskan roman Regine Schaunig ponuja kaleidoskop tem in opisov družbenega in vsakdanjega življenja. 

Pogovor z avtorico – prvi del

Katere okoliščine so Vas spodbudile k ustvarjanju tega romana?  

SCHAUNIG: Veliko bi lahko naštevala, vendar je bil zame dejansko odločilen še pisni projekt, ki ga nisem mogla napisati in sicer je šlo za retro roman. Spoznala sem, da se tega ne da izvesti izza mize ali iz teorije. Pravzaprav sem se, da bi napisala to drugo knjigo, preselila v staro kmečko hišo na podeželju, tako rekoč v "romantično pisarniško hišo". Ko sem prišla, se je izkazalo, da zgolj sprememba lokacije ne bo dovolj. Bila sem samo turistični pisatelj. Da bi dosegla nekaj resnično pristnega kot avtorica, sem se morala potopiti globlje in ustvariti nove, nepričakovane stvari. Kraj, kjer sem pristala, je seveda imel svoje zgodbe. In v iskanju sem naletela na "Lihardo". 

Zakaj ravno gradivo o »Lihardi«? 

SCHAUNIG: Bila sem ujeta med  Kamensko goro in Škrbinom oziroma vsaj počutila sem se tako. In ko sem brala to legendo, sem čutila potrebo po osvoboditvi te slovenske ljudske svetnice iz njenega "temnega stoletja"! Medtem ko sem živela malo kot v srednjem veku, v ozkih prostorih z nizkimi stropi, z zastekljenimi okni, kurjenjem lesa v peči, sajami na rokah, fizičnim delom, konji, prašiči, piščanci in drugimi pred vrati, se je ta zgodba začela oblikovati. Potem je bila tišina, ritem letnih časov, stalen pogled na naravo in to mitsko, sanjsko območje pod Obirjem, Dravo, kmetijami, majhnimi vasmi in seveda ljudmi mešanega jezikovnega območja. Vse to sem vdihnila in obdelala. 

Pogovor z avtorico – drugi del

Kaj je oziroma kaj ta roman želi? 

SCHAUNIG: Gre za živahno rekonstrukcijo teh življenjskih zgodb in okoliščin, opis časa, kulture in družbe. Torej je zgodovinski roman, lahko rečete tudi: ženski roman. Prosim pa, da ga ne uvrstite v kategorijo domače romance. Pravzaprav sem želela postaviti našo Lihardo Kamensko poleg osebnosti kot je bogata Ema Krška, rojena 100 let kasneje, ali velika učenjakinja in mistika Hildegarda iz Bingna. O sveti Emi obstaja že roman Dolores Visèr iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Presenečena sem nad tem, koliko bralcev je  ta roman prebralo in kakšen učinek je imela in še ima literarna obravnava tega gradiva. Zame je Liharda predvsem svetnica na dotik in posrednica med slovanskim in nemškim prebivalstvom. Imela je relativno malo posesti in političnega vpliva, vzgajala je šest otrok in verjetno je morala živeti z nasiljem v družini. Kljub vsemu temu je imela pogum, da je kot ženska prebila družbene predsodke, živela samostojno in uresničila svoje vizije. Ljudje pa so jo spoštovali in jo še vedno spoštujejo zaradi njene dobrodelnosti in predanosti revnim in bolnim. Južno od Karavank jo imenujejo tudi "mati Slovencev". »Liharda« poleg ženske teme obravnava tudi zgodovinske temelje koroškega narodnega vprašanja. Tretja glavna tema, ki jo obravnava roman, je kristjanizacija. Resnično sem želela predstaviti krščanstvo ne le kot inkvizicijo ali mrtvo korito ampak tudi, da jo obravnavam od znotraj in jo prikažem kot pozitivno izkušnjo. Spoznala sem nekaj zelo zvestih katolikov, ki sem jih želela zapisati v spomin. 

Kako je besedilo nastalo? 

SCHAUNIG: Presenetljivo sem imela že od začetka dalje poplavo idej in slikovitih podob. Pisanje se je nadaljevalo z neznatno lahkotnostjo, liki so takoj oživeli in "vedeli, kaj želijo" ... Večinoma sem sedela pod jablano pred hišo in skoraj brez odmora tipkala. Konec koncev sem potrebovala le 8 mesecev za pripravljalno delo in dejanski prepis, od aprila do decembra 2018. Delo je bilo neverjetno zabavno in čutila sem se prepeljano nazaj v čas zgodnjega srednjega veka. 

Knjiga "LIHARDA. Das Leben der Hildegard von Stein"

Naročilo preko emaila

Liharda

E-knjiga