Ko se pri pisanju zlijem z ustvarjanjem, sem svobodna
besedilo BOJAN WAKOUNIG
Ustvarjanje poezije je za Rezko Kanzian tudi vračanje k prvemu, maternemu jeziku, slovenščini, saj že več kot tri desetletja živi v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. »To je srčni stik, da povezave ne izgubim. V vsakdanjem življenju sploh ne govorim slovensko, ko sedim in berem, pa kakor kriminalistični inšpektor iščem stare besede, stare izraze in si jih izpisujem. To je nekakšen konjiček, tako oživljam svojo slovensko dušo in s tem imam velikansko veselje. S starinskimi besedami se mi odprejo novi svetovi in prodiram v jedro jezika,« pravi Rezka Kanzian, ki je letos v okviru čezmejnega projekta Interreg SMART Tourist – Spread The Karawanks (Doživeti in prebirati Karavanke) izdala dvojezično, slovensko-nemško pesniško zbirko Strah/Angst (na voljo tudi na www.spread-karawanks.eu).
Avtorica je doslej izdala dve pesniški zbirki, Cvet na gnojišču/Schattenblüten ter Krivopetnica/Heimsuchung. Za svoje literarno delo je prejela več priznanj, med drugim podporno nagrado za literaturo dežele Koroške in leta 2018 štipendijo za literaturo dežele Koroške. Menjavanje med jezikoma – ne gre za prevode, vsaka pesem je izvirna v svojem jeziku – jo spremlja v vseh treh pesniških zbirkah. V zadnji knjigi Angst/Strah se pesnica »giblje v sintezi med fino ironijo, duhovitostjo in čustveno izpovedjo«, kot piše v spremnem besedilu. Pesnica, ki je odraščala v Rožeku na avstrijskem Koroškem in po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu zaključila študij etnologije, deluje v Gradcu tudi kot gledališka ustvarjalka.
Pri gledališkem ustvarjanju Rezka Kanzian in sodelavci naprej razvijajo like absurdnega gledališča v delu Kralj Ubu francoskega dramatika Alfreda Jarryja.
Werkraumtheater
