Koroški dom Rutarjeve harmonike
besedilo JOŽE KOŠNJEK
Jeseni leta 2014 se je eden najbolj znanih slovenskih izdelovalcev harmonik Aleks Rutar in Sel v Vipavski dolini preselil na Koroško, v Žitaro vas, in – kakšno naključje – v hišo, v kateri je imela eno od svojih prvih trgovin družina Rutar iz Dobrle vasi. Rutarji so tako ostali v Žitari vasi. Aleks mi je pripovedoval, da so postajale v Sloveniji razmere za normalno izdelovanje harmonik in njihovo zaščito nevzdržne. Vedno več je bilo ponaredkov, ki so jih lastniki prinašali v popravilo, in glasbil, ki so se pod tem imenom pojavljala v trgovinah. Ker v Sloveniji ni bilo ustrezne zaščite, se je Aleksova družina odločila za tvegan korak – selitev na avstrijsko Koroško. To potezo so jim svetovali tudi nekateri v Sloveniji. V Žitari vasi so jih sprejeli odprtih rok, od občinskega vodstva, ki je njemu in soprogi Janji podelilo naziva častnih občanov, do Slovenskega prosvetnega društva Trta, ki jima je pomagalo pri vključevanju v novo okolje. Rutarjeva Aleks in Janja tudi pri znanju nemščine še nista bila posebej vešča. Aleks, ki je tudi izletnikom Gorenjskega glasa vselej izkazal gostoljubje in pokazal, kako se izdelujejo harmonike in kako se nanje igra – sam je tudi pravi godec – je v šestih letih obdržal stike z lastniki in ljubitelji njegovih harmonik v Sloveniji, v novem okolju pa je mnoge navdušil za igranje na harmoniko. Za sodelovanje je navdušil tudi lastnike Gostišča Mohorič v bližnji Rikarji vasi, kjer organizirajo nastope in tekmovanja harmonikarjev. Slovenska harmonika tako nadaljuje svoje poslanstvo tudi na Koroškem.
Jože Košnjek