Valentin Cundrič

     besedilo MATEJA RANT

Pesnik, pisatelj, dramatik in jezikoslovec Valentin Cundrič, rojen na Poljšici pri Gorjah, velja za enega najplodovitejših slovenskih književnikov – doslej je izdal 139 knjižnih del, od tega 96 pesniških zbirk, 18 proznih del, dve drami, štiri zbirke aforizmov, sedem knjig o jeziku, štiri knjige otroških pesmi in šest tekstov za razmislek.

Njegovo dojemanje sveta in s tem pesniško ustvarjanje je zaznamovala prirojena očesna mrena, zaradi katere je bil vse do operacije pri sedmih letih močno slaboviden. Pesmi je začel pisati v drugem razredu. V tretjem razredu je imel v glavi že izrisan natančen »tloris« sonetnega venca, prvega je nato napisal v četrtem razredu. Prvi dve zbirki, Krotko jutro in Pojoči grm, sta izšli leta 1961. S svojo poezijo je prestopil slovenske meje. V Enciklopediji Britannica sta poleg njega omenjena le še dva slovenska pesnika, Veno Taufer in Dane Zajc. Vpisal se je tudi v Antologijo svetovnega in slovenskega soneta. Izšlo je osem njegovih sonetnih vencev sonetnih vencev: Soneti, Na gori spremenjenje, Nasmehi, Ginungagap, Remphambog, Razglašenje pildov, Terjatve in Pamtivid. Mihael Bregant in Franci Zagoričnik sta jim posvetila vsak svojo študijo, Janez Kajzer pa je uvrstil prvega iz leta 1973 med mejnike dvajsetega stoletja. »Posebno priznanje sem doživel, ko je Denis Poniž uvrstil mojo pesem v antologijo stoletja, in sicer mi je odkazal leto 1984,« je povedal Cundrič. Piše tudi prozo, sam ji pravi magična, ker se ukvarja z napovedmi in projekcijami dogodkov iz preteklosti v naš čas, v letih od 2004 do 2007 pa je pisal tudi poezijo za otroke.