Fasade ne prebarvamo le zase

    besedilo JOŽE KOŠNJEK

Špela Kuhar in Robert Potokar sta znani imeni sodobne slovenske arhitekture. Pa ne le zaradi arhitekturnih projektov, ampak tudi zato, ker skušata tudi s pisano, preprosto in vsem razumljivo besedo približati arhitekturo ljudem in jim povedati, da nas arhitektura spremlja na vsakem koraku in tako vpliva na naše počitje, zdravje in uspešnost. V tem smislu predstavljata arhitekturo tudi študentom in ljudem, ki jih zanima. Oba sodelujeta tudi pri organizaciji tradicionalnih Vurnikovih dni v Radovljici in ogledov krajev, kjer sta zakonca Vurnik pustila svoje trajne sledi. Zadnja odmevna knjiga Špele Kuhar in Roberta Potokarja ima naslov Zgodbe slovenske arhitekture. Z njo želita bralcu predstaviti arhitekturo na slikovit, predvsem pa berljiv način, ko si lahko sam ob branju knjige s petdesetimi zgodbami ustvari sliko o arhitekturi, ki sooblikuje slovensko kulturo. Gorenjska je v knjigi kar izdatno zastopana z zgodbo o Edvardu Ravnikarju, ki je v Kranju pustil trajni pečat, o nastajanju Radovljice, o najbolj znanih Plečnikovih delih na Gorenjskem in o Nordijskem centru Planica, v katerem športni objekti nadgrajujejo naravni prostor doline pod Poncami. Knjiga je tudi opozorilo, da z arhitekturno dediščino ne smemo ravnati brezbrižno in je ne smemo uničevati, in tudi spodbuda lastnikom starih stavb, naj se razumno lotijo obnove. Saj je prenova najbolj trajnosten način gradnje, poudarjata Špela Kuhar in Robert Potokar. Fasade ne prebarvamo le zase, ampak tudi za ljudi, ki hodijo mimo. 

Nordijski center v Planici je primer, kako lahko objekti smiselno nadgradijo naravo v dolini pod Poncami.