Krščanstvo je na Koroškem doma že več kot tisoč petsto let
besedilo BOJAN WAKOUNIG
Kadar je govor o pokristjanjevanju na Koroškem, gre po navadi za misijon v Karantaniji v osmem stoletju. Krščanstvo pa je severno od Karavank prisotno že od rimskih časov, piše Jože Till v knjigi Zgodovina krščanstva na Koroškem – s pogledom v širšo regijo, ki je izšla v okviru čezmejnega projekta SPread the Karawanks – Doživeti in prebirati Karavanke. Iz tistega obdobja so ohranjene cerkve v Teurniji na gornjem Koroškem in na gori sv. Heme pri Globasnici. Slednja je bila »največje središče srednjeevropskega romanja v petem in šestem stoletju.« Krščanstvo se je med ostanki romanskih staroselcev ohranilo do karantanskega misijona v osmem stoletju, vera se je tedaj že delno prijela tudi med slovanskimi Karantanci. Za dokončno uveljavitev krščanstva sta posebej zaslužni grofici Liharda na Kamnu in Hema na Krki s svojo dobrodelnostjo in podpiranjem Cerkve. V 16. stoletju je reformacija zajela tudi Koroško, protestantizem se je po katoliški protireformaciji med Slovenci na Koroškem obdržal do 19. stoletja v Sovčah in Zagoričah pri Zilji. S Koroško je tesno povezan škof Anton Martin Slomšek, ki je bil med pobudniki ustanovitve Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe. Škofijska sinoda med letoma 1970 in 1972 je za krško škofijo določila pravila za sožitje med Slovenci in Nemci, ki danes veljajo za vse narodne skupnosti v Avstriji. Danes so koroške cerkve marsikje edini javni prostor, kjer je prisotna slovenščina. Krški škof pa je danes koroški Slovenec Jože Marketz.
